Quantcast
Channel: Šola – Stare slike
Viewing all 597 articles
Browse latest View live

1940 Rakek – Pevski zbor Pomladka Jadranske straže

$
0
0

Pomladek Jadranske straže – pevski zbor meščanske šole na Rakeku v šolskem letu 1939/40. Spodaj v sredini dirigent, skladatelj Makso Pirnik.

Makso Pirnik – poglejmo si nekaj podatkov o njem:

  • V osnovno šolo je hodil na Prihovo. Kot deček se je vpisal na triletno meščansko in orgelsko šolo v Celju. Poglobljeno glasbeno znanje si je pridobival na mariborskem učiteljišču v letih od 1923 do 1927. V ta čas segajo njegovi prvi poskusi komponiranja kratkih vokalnih skladbic ter vodenje pevskih zborov.
    Prvo službo je dobil leta 1927 v osnovni šoli v Oplotnici. Po premestitvi v Litijo je lahko redno obiskoval predavanja na ljubljanskem glasbenem konservatoriju in si pridobil znanje iz solo petja, klavirja in dirigiranje pri znanih slovenskih umetnikih. Po diplomi leta 1933 je študiral harmonijo in kontrapunkt pri prof. Slavku Ostercu.
  • Bil je pobudnik in vodja Društva pevovodij mladinskih pevskih zborov, ki je bilo ustanovljeno leta 1936 v Slovenskih Konjicah.
  • Z litijskim mladinskim pevskim zborom je leta 1934 nastopil na prvem festivalu mladinske zborovske glasbe v Ljubljani in zaslovel kot odličen mladinski zborovodja. Leta 1937 je bil premeščen na meščansko šolo na Rakeku.
  • V času narodnoosvobodilnega boja je nadaljeval s svojim pedagoškim delom z mladino na osvobojenem ozemlju. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za organizatorja in vodjo pevske dejavnosti na Primorskem. Iz tega obdobja je tudi njegova najbolj znana pesem Smrt v Brdih, ki je ponarodela.
  • Po vojni je nekaj časa živel v Trstu in Tolminu.
  • Njegova dela za otroške in mladinske zbore odsevajo iskreno občutenost in razumevanje otroške duše. Več ali manj vsi poznamo njegove priredbe ljudskih pesmi Njega ni, Veseli pastir, Jaz bi rad vedel in druge. Cenil je ljudsko motiviko in pesnike, kot so Karel Destovnik-Kajuh, Srečko Kosovel, Simon Gregorčič.

Po Rapalski pogodbi je znaten del Jadrana pripadel Italiji. Za obrambo pravic do Jadrana je bila osnovana organizacija Jadranska straža in v njenem okviru tudi Pomladek Jadranske straže. V Učiteljskem tovarišu je ta organizacija takole opredeljena (Učiteljski tovariš 8. 06. 1939, št. 43):

»Jadranska straža«, ki si je v sveti in nesebični službi kralju in edinstveni jugoslovanski domovini stavila za cilj, da z vsemi sredstvi propagande razvija smisel našega naroda za svoj Jadran ter da budi in učvrščuje njegovo zavest o prvenstveni važnosti tega morja za našo zemljo, se je že čvrsto ukoreninila med vsemi sloji in širom vse Jugoslavije. Zgradila je trdne temelje organizaciji in poglobila v narodu čut za morje in zavest o njegovi važnosti. Viden dokaz tega dela in stremljenja je bil označen s simboličnim činom darovanja šolske ladje »Jadran« naši kralj. mornarici, da se na njej pripravljajo bodoča pokolenja pomorskih čuvarjev naše svete zemlje in svetih naših pravic.

V dosego teh vzvišenih ciljev je ustanovila Jadranska straža v svojem okrilju Podmladek Jadranske straže, pod čigar praporom se trumoma zbira jugoslovanska mladina od Triglava do Kajmakčalana. Vsem delom širne domovine pa prednjači v tem oziru dravska banovina.

»Tudi ministrstvo prosvete uvažuje delo PJS in je z odlokom S. n. br. 46502 z dne 30. dec. 1933. potrdilo pravila PJS, ki jih je sekcija PJS poslovenila. Opremljena z ustrezajočim poslovnikom jih bo dostavila vsem Podmladkom in šolam, da z novimi silami nadaljujejo delo, ki je bilo letos še v povojih. Največ zaslug za tolikšen podvig in razcvit mlade organizacije imajo vzgojitelji naše mladine, ki jih ni oviralo težavno šolsko in preobilno izvenšolsko delo ter so kljub številnim zaprekam znali zainteresirati v pouk jim izročeno mladino za doslej tako zapostavljano in omalovaževano morje. Z mladostnim ognjem so se vrgli na delo in uspehi so kronali njihova idealna prizadevanja. Njihova bo zasluga, ko postane Jugoslavija iz primorske države pomorska sila! Oblastni odbor in Sekcija PJS jim čestitata k uspehom in jim izrekata svojo najiskrenejšo zahvalo in priznanje! V slovenski učiteljski in profesorski zbor polaga organizacija vso nado, prepričana, da bosta vzgledno vztrajala na začeti poti za nacionalni in gospodarski podvig naroda in države.«

Pa še nekaj o potrebi po ustanovitvi meščanske šole na Rakeku (dLib: Izvestja državne meščanske šole Miroslava Vilharja na Rakeku ob desetletnici 1926/27-1936/37. Izdala in založila državna meščanska šola na Rakeku):

Odkar je razmejitvena komisija začrtala državno mejo med Rakekom in Postojno, je naša Notranjska izgubila edino meščansko šolo v Postojni in s tem možnost nadaljnjega izobraževanja po završeni ljudski šoli v domačem okraju. Da se temu odpomore in da dobi zopet Notranjska meščansko šolo, se je ustanovil meseca julija 1926 na Rakeku — v središču logaškega okraja in v izrazito lesno-trgovskem kraju — pripravljalni odbor za ustanovitev meščanske šole s predsednikom Franom Gornikom, upok. postajnim načelnikom, in s tajnikom Josipom Ribičičem, šol. upraviteljem na Rakeku. Po potrebnih začetnih delih in vlogah na prosvetno oblast je ministrstvo prosvete dovolilo to prepotrebno šolo, ki naj vzgaja in umstveno dviga prvenstveno naš nižji in srednji stan.

Ko je bil imenovan na meščansko šolo na Rakeku za ravnatelja Tone Gaspari, strok, učitelj na meščanski šoli v Krškem, se je osnoval upravni odbor za mešč. šolo. Le-ta je sicer zbral nekaj prispevkov, toda virov za kritje dvamilijonskega posojila, kakor je predvideval gradbeni načrt za novo ljudsko in meščansko šolo, ni nikakor mogel najti. Prav v času, ko bi se moralo ljudstvo pridobivati za prijatelje mešč. šole, je šla po občini protestna pola proti ustanovitvi mešč. šole. Razumljivo je, da je bila ta pola, ki so jo nabiralci podpisov poslali na prosvetno oblast, hud udarec za mešč. šolo. Predavanje, ki ga je imel takrat ravnatelj o ustroju mešč. šole, je obiskalo vsega 12 ljudi. Kmalu nato se je upravni odbor razšel, a njegovo delovanje je prešlo na krajevni šolski odbor, ki je moral zaradi obveznosti občine zdaj edini skrbeti za prostore in za učila na mešč. šoli. Začetek je bil torej skromen in težak. V poslopju, kjer so bile vsega skupaj tri šolske sobe v slabem in nehigijenskem stanju, je poučevala ljudska šola s petimi razredi in mešč. šola z enim razredom. Pri sejali kraj. šolskega odbora so odborniki razmotrivali vse okolnosti, kako bi se najuspešneje rešilo vprašanje mešč. šole. Razpravljali so o nadzidavi obstoječe stavbe. Ker ni bilo potrebnega denarja za novo stavbo, bi bil to tudi edini primerni izhod, ki bi približno ustrezal pogojem mešč. šole. Ali tudi ta predlog ni bil od nadzorne oblasti potrjen in tako je bil obstoj mešč. šole na Rakeku ogrožen. Končno je v šol. letu 1827-28 pri kraj. šol. odboru zmagalo načelo: meščanska šola mora ostati na Rakeku. Poslopje ljudske šole se je zato o počitnicah adaptiralo tako, da je bilo in da je še v stavbi za ljudsko in meščansko šolo: v pritličju 2 šolski sobi, pisarna za šol. upravitelja in delavnica za ročna dela, v I. nadstropju pa o šolskih sob, pisarna za ravnatelja mešč. šole ter zbornica. Pozneje se je 1. 1935 ustanovila še šolska poliklinika, za katero so adaptirali prostore v pritličju. Da ti prostori ne odgovarjajo potrebam mešč. šole, potrjujejo izjave vseh ministrskih odposlancev, ki v svojih poročilih izrecno poudarjajo, da v takih razmerah ne more učiteljski zbor dosegati tistih vzgojnih in učnih uspehov, ki bi jih po svoji ambiciji in po predpisanem programu lahko, ako bi imel primerne prostore in zadostno učil. Šola nima ne risalnice, ne fizikalne dvorane, ne telovadnice, ne kabineta. Ako bi obveljal predlog kraj. šol. odbora iz 1. 1928, da naj se stavba dvigne za eno nadstropje, bi bile vse te sobe danes v poslopju in bi bilo mogoče še urediti v pritličju gospodinjsko šolo s šolarsko kuhinjo, za kar ima mešč. šola že delno naložen fond.

Upravni odbor je sicer na svoji seji dne 26. aprila 1937 sprejel sklep, da naj všolane občine razmotrivajo na prvih sejali o brezobrestnem posojilu za zidanje meščanskošolskega poslopja, vendar je tu poklicana najbolj nadzorna oblast, da končno uredi vprašanje nove stavbe za mešč. šolo na Rakeku, posebno zato ker ne zahtevajo to le šolski interesi, temveč tudi splošno državni in nacionalni, saj je Rakek kraj ob meji, kjer so najvažnejša vrata v inozemstvo in kamor prihajajo domače visoke osebnosti ter odlični gostje iz inozemstva.

Šolsko leto 1926-27.

Šolsko leto se je pričelo 1. dec. z otvoritveno službo božjo. V I. in edinem razredu, ki je štel 17 dečkov in 31 deklic, sta poučevala ravnatelj Gaspari in strok, učitelj Rojec Vladislav, absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu. Da dopolnijo učne predmete, so poučevali še sledeči honorarni učitelji in učiteljice z ljudske šole: šol. upravitelj Ribičič Josip (italijanski jezik), Kobal Josipina (ženska ročna dela), Milavec Josipina (gospodinjstvo) in Samsa Mara (žensko telovadbo). Verouk je poučeval honorarni veroučitelj Košiček Josip. 16. marca je nadzoroval šolo prosvetni šef dr. Dragotin Lončar, ki je naglasil predvsem nujno potrebo ureditve prostorov za meščansko šolo. Z odi. vel. žup. ljublj. obl. P. br. 3218-1, 25. 5. 1927, je bil imenovan ravnatelj Gaspari Anton za ministrskega odposlanca k završnemu izpitu na zas. mešč. šolo v Kočevje. Zavod je zaključil pouk 28. jun. s kratko proslavo Vidovega dne ter z razdelitvijo izpričeval.

 
Dirigent Makso Pirnik, ostali nepoznani.

Kraj: Rakek
Datum: 1940 (šolsko leto 1939/40)
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 25. 5. 2017
Oblika: kopija fotografije



Cerknica 1973/74 – 7. b razred

$
0
0

170123307Na sliki je 7. b razred, pred šolo s svojim razrednikom učiteljem likovnega pouka Konradom Knezom.

Slikanih je 31 učencev, od tega 15 deklet in 16 fantov, ki postajajo odrasle osebe. Puberteta je že v polnem zagonu. Dekleta sledijo modnim smernicam, kot so mini krila in hlače s širokimi hlačnicami. Ne vemo, ali je bilo v modi tudi držanje rok na kolenih, ali je bil to zgolj naključje. Še ene počitnice in postali bodo “glavni”, se pravi najstarejši na šoli. In če dobro pogledamo njihove izraze na obrazu, se tega nekateri še kako dobro zavedajo.

170123307-001
Sedijo:
  • Marjana Petrovčič,
  • Ivica Korenčan,
  • Majda Hrovatin,
  • Vesna Brus in
  • razrednik Konrad Knez.

2. vrsta:

  • Boris Ölhofer,
  • Marko Nared,
  • Toni Švigelj,
  • Jože Švigelj,
  • Vida Klemenc in
  • Sonja Kos.
170123307-002
Sedijo:
  • Irena Škof,
  • Tatjana Nared,
  • Ema Brence in
  • Heda Intihar.

2. vrsta:

  • Dani Doles,
  • Bernarda Sever,
  • Alenka Majer,
  • Dragica Tramte,
  • Ljuba Jenček in
  • Bojan Zelič.
170123307-003
  • Mitja Suhadolnik,
  • Janez Škrlj,
  • Marjan Kebe,
  • Alojz Švigelj,
  • Franci Otoničar in
  • Bojan Oblak.
170123307-004
  • Robert Bečaj,
  • Stanko Repež,
  • Tone Lekše,
  • Franci Mulec in
  • Toni Klučar.
170123307zČe se ne podpišejo vsi sošolci, se mora pa lastnik večkrat.

Viri:

  • Vesna Brus

Kraj: Cerknica
Datum: 1973/74
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Vesna Brus
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija


Grahovo 1966/67 – 1. razred

$
0
0

161123005Pred osnovno šolo Grahovo se je slikal 1. razred z razredničarko Meto De-reggi. Doma je bila iz Cerknice – Mikšetova.

Slikanih je 32 prvošolčkov, 16 deklic in 16 dečkov. Slika se mi zdi zanimiva zaradi dveh stvari. Romana, lastnica te fotografije, se je naslednje leto preselila v Cerknico in drugi razred obiskovala v Cerknici. Potem se vrne v Grahovo in tam konča osemletko. Srednjo lesarsko šolo pa zopet obiskuje v Cerknici, kjer sva postali sošolki. Benjamin Žnidaršič pa se je po tem šolskem letu preselil v Cerknico, postal moj sošolec in v Cerknici šolo tudi zaključil. Prav tako je naslednje leto prišla živet in obiskovat šolo v Cerknico tudi Jolanda Funda.

161123005-002
Sedijo:
  • Elči Novak,
  • Tanja Mihevc,
  • Breda Čuk,
  • Liljana Casol in
  • Ida Telič.

Stojita v drugi vrsti:

  • Beno Truden in
  • Ivan Cvetko.

3. vrsta:

  • razredničarka Meta De-reggi,
  • Marinka Tornič,
  • Meta Muhič,
  • Zvonka Škrlj,
  • Marija Škulj in
  • Anica Švigelj.
161123005-001
Sedijo:
  • Zdenka Zrimšek,
  • Stanko Turk,
  • Filip Pantar in
  • Božo Marolt.

2. vrsta:

  • Jože Švigelj,
  • Janez Telič,
  • Brane Cvetko,
  • Stane Funda.

3. vrsta:

  • Romana Kovač,
  • Janez Kandare in
  • Drago Lunka.
161123005-003
Sedijo:
  • Emil Ule,
  • Rajko Mulec in
  • Vika Smerdu.

2. vrsta:

  • Marko Udovič,
  • Benjamin Žnidaršič in
  • Jolanda Funda.

3. vrsta:

  • Milenka Vesel,
  • Sonja Žnidaršič in
  • Stane Švigelj.

Viri:

  • Romana Strlre
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1967
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Sterle
Skenirano: 23. 11. 2016
Oblika: fotografija


Grahovo 1967/68 – 2. razred

$
0
0

Učenci 2. razreda osnovne šole Grahovo so se slikali pred svojo šolo.

V sredini je njihova razredničarka Ivi Mišič, domačinka z Bločic. Slikanih je 30 učencev, in sicer 16 deklic in 14 dečkov. Ker ni na sliki nobene deklice s kitkami, ugotavljamo, da je bila Tanja Mihevc odsotna. Lahko pa da manjka še kdo drug.

1. vrsta:
  • Marija Škulj,
  • Slavka Prijatelj,
  • Marinka Tornič in
  • Anica Švigelj.

2. vrsta:

  • Beno Truden,
  • Vika Smerdu,
  • Breda Čuk in
  • Marko Udovič.

3. vrsta:

  • Meta Muhič,
  • Zvonka Škrlj,
  • Elči Novak in
  • Mojca Kranjc.
1. vrsta:
  • Liljana Casol,
  • razredničarka Ivi Mišič,
  • Zdenka Zrimšek in
  • Stanko Švigelj.

2. vrsta:

  • Ivan Cvetko,
  • Ivan Modic in
  • Stane Funda.

3. vrsta:

  • Ida Telič,
  • Milenka Vesel,
  • Sonja Žnidaršič,
  • Rok Slavka in
  • Cvetko Brane.
1. vrsta:
  • Stanko Turk,
  • Drago Lunka,
  • Božo Marolt in
  • Filip Gantar.

2. vrsta:

  • Janez Telič.

3. vrsta:

  • Emil Ule in
  • Janez Kandare.
Pomemben, čeprav skromen zapis na zadnji strani.

Viri:

  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1967/68
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Stane Funda
Skenirano: 15. 6. 2017
Oblika: fotografija


Grahovo 1968/69 – 3. razred, prvič

$
0
0

Učenci v Grahovem so se v tretjem razredu slikali dvakrat. Tukaj so se slikali kar v svojem razredu in drugič še zunaj pred šolo.

Po oblačilih sklepamo, da je bila ta slika narejena v jeseni oziroma pozimi. Slikali so jih v razredu in fotografa pač lahko le ugibamo. Z njimi se je slikal tudi razrednik Franc Petrič. Po risalnih listih in barvicah na mizi predvidevam, da so bili sredi likovnega pouka. Na okenski polici sta vidni dve posodi z rožami. Le kdo jih je zalival?

Prva vrsta:
  • Zvonka Škrlj,
  • Elči Novak,
  • Tanja Mihevc,
  • Vika Smerdu,
  • Ivan Modic in
  • Slavka Prijatelj.
Prva vrsta:
  • Anica Švigelj in
  • Zdenka Zrimšek.

Druga vrsta:

  • Mojca Kranjc in
  • Sonja Žnidaršič.

Tretja vrsta:

  • Drago Lunka,
  • Stanko Turk,
  • Božo Marolt in
  • Emil Ule.

Četrta vrsta:

  • Brane Cvetko,
  • Stane Funda,
  • Ida Telič in
  • Janez Telič.
Prva vrsta:
  • Prvi spodaj desno je Ivan Modic.
  • Liljana Casol,
  • Slavka Rok,
  • Meta Muhič in
  • Breda Čuk.

Druga vrsta:

  • Marija Škulj,
  • Romana Kovač,
  • Marinka Tornič in
  • razrednik Franc Petrič.

Tretja vrsta:

  • Jože Švigelj in
  • Stane Švigelj.

Četrta vrsta:

  • Ivan Cvetko in
  • Marko Udovič.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1968/69
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Grahovo 1968/69 – 3. razred, drugič

$
0
0

Učenci 3. razreda so se tokrat slikali še pred svojo šolo na stopnicah ob spomeniku žrtvam. Slikano spomladi leta 1969, saj so dekleta že v lahkih poletnih oblekicah in dokolenkah.

Slikanih je 28 učencev s svojim razrednikom, in sicer kar 17 deklet in le 11 dečkov. Po njihovih nasmejanih obrazih sem prepričana, da jih je fotograf zelo zabaval. Vsi, ki smo kdaj doživeli skupinsko slikanje pod taktirko Bajčkovega ata dobro vemo, da je obvladal svoje delo in je vedno vse obrnil na smešno stran.

1. vrsta:
  • Liljana Casol,
  • Slavka Prijatelj,
  • Elči Novak in
  • Romana Kovač.

2. vrsta:

  • Stane Funda in
  • Marko Udovič.

3. vrsta:

  • Brane Cvetko,
  • Stanko Turk in
  • Emil Ule.

1. vrsta:

  • Ida Telič,
  • Drago Lunka,
  • Jože Švigelj,
  • Ivan Modic in
  • Janez Telič.

2. vrsta:

  • Stanko Švigelj,
  • Ivan Cvetko in
  • učitelj Franc Petrič.

Stojijo:

  • Meta Muhič,
  • Marija Škulj,
  • Milenka Vesel,
  • Zvonka Škrlj,
  • Slavka Rok,
  • Sonja Žnidaršič in
  • Anica Švigelj.

1. vrsta:

  • Vika Smerdu in
  • Tanja Mihevc.

2. vrsta:

  • Marinka Tornič,
  • Breda Čuk in
  • Zdenka Zrimšek.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1968/69
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Grahovo 1969/70 – 4. razred

$
0
0

Učenci 4. razreda so se slikali pred svojo šolo v Grahovem. Medse so lepo vzeli svojo razredničarko Francko Razdrih in več kot očitno je, da so se z njo lepo razumeli.

Po malo ozelenelih vejah drevesa sklepamo, da so se slikali verjetno zgodaj spomladi. Slikanih je 26 učencev, od tega je 16 deklet in 10 fantov. Kako lepo je videti nasmejane učence, med katerimi je njihova razredničarka kot ena izmed njih. Ne stoji samo ob strani, ker pač mora, ampak uživa med njimi.

Sedijo:
  • Liljana Casol,
  • Milenka Vesel,
  • Romana Kovač in
  • Sonja Žnidaršič.

2. vrsta:

  • Anica Švigelj,
  • Marinka Tornič,
  • Stane Švigelj.

3. vrsta:

  • Elči Novak,
  • Zvonka Škrlj,
  • Tanja Mihevc,
  • razredničarka Francka Razdrih in za njo
  • Slavka Rok.
Sedita:
  • Drago Lunka,
  • Stane Funda.

2. vrsta:

  • Janez Telič,
  • Ivan Modic,
  • Emil Ule,
  • Marija Škulj in
  • Meta Muhič.

3. vrsta:

  • Vika Smerdu,
  • Breda Čuk,
  • Mojca Kranjc drži čez rame
  • Zdenko Zrimšek,
  • Brane Cvetko in za njim brat
  • Ivan Cvetko,
  • Stanko Turk in
  • Jože Švigelj.

Viri:

  • Romana Strle
  • Breda Kebe
  • Marija Kraševec
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1969/70
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Rakek 1951/52 – 2. razred

$
0
0

Pomlad je prišla in sonce je privabilo pred šolsko poslopje učence drugega razreda.

To leto je bilo prelomno za cerkev. Teološko fakulteto so izločili iz Univerze v Ljubljani, božič ni bil več državni praznik in Jugoslavija je pretrgala diplomatske stike z Vatikanom.

Komunistična partija Jugoslavije se je preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije.

Izšla je knjiga “Dnevnik Ane Frank”, aretirali so Nelsona Mandelo, mati Tereza je v Kalkuti odprla dom za revne in umirajoče, v Londonu je zaradi smoga umrlo 4000 ljudi.

Zadnja vrsta:
  • oba neznana.

Srednja vrsta:

  • neznan,
  • Marina Grbec,
  • Milena Živkovič.

Sprednja vrsta:

  • Milena Pirman,
  • Tinca Ivančič,
  • Marjanca Mekina.
Zadaj:
  • neznan,
  • Slavko Zupan.

V sredini:

  • Barbara Demšar,
  • Joža Kugonič.

Spredaj:

  • učitelj.
Zadaj:
  • Lojze Koščak,
  • Lovko.

V sredini:

  • Slavka Repolusk por. Ivačič,
  • Berto Frank.

Sedijo:

  • Irena Baraga,
  • Magda Ileršič,
  • Vera Zalar.
Učitelj se je podpisal, ampak kaj, ko ne znamo prebrat. Zapisal je, da je slika nastala junija 1955. Slavka je šla v prvi razred leta 1950, naslednje leto v drugega in 1952 so se slikali. Očitno se je učitelj zmotil.

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1952
Avtor: neznan
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija



Grahovo 1970/71 – 5. razred

$
0
0

Tokrat učenci 5. razreda nimajo v ozadju svoje šole, ampak nam slika nudi pogled na hiše v križišču v centru Grahovega.

Na levi strani je videti eno stran zgradbe župnišča. V ozadju na desni strani v križišču je vidna hiša, ki je danes žal ni več in pred njo še ena, po kateri je lepo razpeljana trta. Učenci imajo šolo pred seboj. Slikanih je 14 deklet in 13 fantov ob svoji razredničarki Joži Turk iz Cerknice.

1. vrsta:
  • Sonja Žnidaršič,
  • Romana Kovač in
  • Ida Telič.

2. vrsta:

  • Janez Urbas,
  • Jože Švigelj,
  • Stanko Turk,
  • Drago Lunka,
  • Zvonka Škrlj,
  • Slavka Rok,
  • Milenka Vesel in
  • Tanja Mihevc.
1. vrsta:
  • razredničarka Joža Turk,
  • Marija Škulj,
  • Anica Švigelj in
  • Zdenka Zrimšek.

2. vrsta:

  • Breda Čuk,
  • Vika Smerdu,
  • Meta Muhič,
  • Stanko Švigelj,
  • Mojca Kranjc in
  • Marinka Tornič.
Fantovska zgornja vrsta:
  • Ivan Modic,
  • Janez Telič,
  • Brane Cvetko,
  • Emil Ule,
  • Marko Udovič,
  • Stane Funda in
  • Ivan Cvetko.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda


Kraj: Grahovo
Datum: 1971
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Cerknica 1970/71 – 5. b razred

$
0
0

Učenci 5. b razreda so se leta 1971 slikali pred osnovno šolo Notranjskega odreda v Cerknici, s svojo razredničarko Hedo Perovič, ki se je kasneje preselila iz Cerknice v Ljubljano.

Zaradi prispelih vozačev – učencev iz Begunj in okolice, je pred nami zelo povečan razred. Sestavlja ga kar 17 deklet in 14 fantov. Čeprav so bili fantje številčno v manjšini, so bili pa karakterno toliko močnejši, da so bili vsaj enakovredni dekletom, če ne celo močnejši.

1. vrsta:
  • Maja Debevec,
  • Anica Primožič,
  • Magda Brancelj in
  • Andreja Korošec.

2. vrsta:

  • Toni Lovko,
  • Samo Umek,
  • Toni Turšič in
  • Leonora Bahun.

3. vrsta:

  • Branko Štrukelj,
  • Gregor Caserman,
  • Igor Klančar in
  • Janez Ličen.
1. vrsta:
  • Mira Gruden,
  • razredničarka Heda Perovič in
  • Irma Zbačnik.

2. vrsta:

  • Alenka Svet,
  • Jolanda Funda in
  • Romana Vrenko.

3. vrsta:

  • Stane Čeček,
  • Miloš Tomšič,
  • Brane Meden in
  • Tomaž Opeka.
1. vrsta:
  • Miljana Ule,
  • Anka Tavčar,
  • Mateja Bavdek in
  • Milanka Turšič.

2. vrsta:

  • Greta Debevec,
  • Jerneja Hren in
  • Judita Žnidaršič.

3. vrsta:

  • Jože Turšič,
  • Bojan Oblak in
  • Jože Meden.

Viri:

  • Cveta Levec
  • Miljana Mulec

Kraj: Cerknica
Datum: 1970/71
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 5. 5. 2015
Oblika: fotografija


Rakek 1955/56 – 5. razred

$
0
0

Ponovno pred šolsko stavbo, kjer so se slikale še mnoge nadaljnje generacije, vse do tedaj, ko so zgradili novo šolo čez cesto.

Leta 1955 je bila podpisana avstrijska državna pogodba. Z njo je bila Avstrija obnovljena v predvojnem obsegu. Navzoči so bili zunanji ministri velesil, podpisala jo je tudi Jugoslavija. Za Slovence je pomemben 7. člen te pogodbe, ki zagotavlja manjšinske pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Kasneje je prišlo do težav zaradi pritiska avstrijskih nacionalističnih organizacij in koroški Slovenci so le delno ohranili dvojezičnost v šolah in uradih in tudi dvojezični napisi krajev se niso povsod ohranili.

James Dean je igral v filmu Vzhodno od Raja, aretirali so Rozo Parks, afroameriško šiviljo in borko za človekove pravice, ker v avtobusu ni hotela odstopiti sedeža belcu, odprli so pomorsko pot Sv. Lovrenca (sistem kanalov, ki omogoča plovbo od Atlantika do Velikih jezer v Ameriki), rock ‘n’ roll glasba je postala popularna tudi po zaslugi Elvisa Presleyja, Billa Haleya in Kometov, Chucka Berrya in Plattersov.

Stojijo od leve:
  • Slavka Ivačič, roj. Repolusk,
  • dve neprepoznani.

Sedijo:

  • Majda Raljevič,
  • Miša Ilenič,
  • Alenka Kregelj,
  • Andreja Puc.
Zadnja vrsta od leve:
  • eden Isteničevih fantov,
  • neznan,
  • Miro Mulec z Unca,
  • Štefančič iz Ivanjega sela,
  • Franci Urbas.

Sredina:

  • trije neznani,
  • Frelih,
  • neznan.

Sedijo:

  • Majda Kregelj, por. Zbačnik, nekdanja poslanka,
  • učiteljica Nada Polak,
  • Milka Mulec,
  • dekle iz Slivic.
Zadaj:
  • Marjan Šušteršič,
  • neznan.

Spredaj:

  • neznana,
  • neznana,
  • Erna Šušteršič,
  • Vera Zalar.
V spomin, 5. razred, pred petko je prečrtana šestica, če prav vidim, ostalega ni moč prebrati.

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija


1935 Cerkniško jezero –Šolski izlet

$
0
0

Ob koncu pouka so šli učenci rakovške šole na zaključni izlet na Cerkniško jezero. Peš.

Leta 1935 so prenovili fasado šole ter napeljali elektriko v vse učilnice in ostale šolske prostore. V istem letu so bili v pritličju tudi preurejeni prostori za šolsko polikliniko, ki je bila odprta 20. septembra 1935.

Na fotografiji so letniki mojih staršev in starejši. Žal nismo nikogar prepoznali.
Na levi polovici fotografije pa smo imeli nekaj več sreče. V drugi vrsti od spodaj gor je četrta z leve Nuška Mlakar.
Tudi tu ne bo nič.
Fant na sredini z lajblčem je Vatovec. Tretji z desne pa je Avgust Poženel.
Na zadnji strani je nekaj več imen, kot smo prepoznali otrok na sliki, ampak ne vemo, h kateremu obrazu kakšno paše.

Viri:

  • Marta Mele
  • Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.

Kraj: Cerkniško jezero
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija


Grahovo 1971/72 – 6. razred

$
0
0

Šesti razred spomladi 1972 ponovno slikan pred vhodom v osnovno šolo 11. maj v Grahovem. Od takrat je preteklo že kar nekaj vode in se marsikaj zgodilo.

Tokrat je slikanih 25 učencev, od tega kar 15 deklet in 10 fantov. Tudi razredničarka Joža Turk je z njimi. Je bilo slikanje pa zelo zanimivo tudi za učence ostalih razredov. Saj kot je videti v zgornjem levem kotu slike, so zelo težko čakali, kdaj bo prišel njihov trenutek.

Spodaj:
  • Tone Rovan,
  • Janez Urbas,
  • Stane Funda,
  • Marko Udovič in
  • Ivan Modic.

Zgoraj:

  • Brane Cvetko,
  • Stanko Turk in
  • Drago Lunka.
Spodaj:
  • Janez Telič,
  • Tanja Mihevc,
  • Breda Čuk in
  • Meta Muhič.

Zgoraj:

  • Ivan Cvetko,
  • Zvonka Škrlj,
  • Zdenka Zrimšek in
  • Vika Smerdu.
Sedijo:
  • Slavka Rok,
  • Anica Švigelj,
  • Milenka Vesel,
  • Ida Telič in
  • razredničarka Joža Turk.
Sedijo:
  • Romana Kovač,
  • Marija Škulj,
  • Marinka Tornič,
  • Mojca Kranjc in
  • Sonja Žnidaršič.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1971/72
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 23. 11. 2016
Oblika: fotografija


Grahovo 1972/73 – 7. razred

$
0
0

V 7. razredu so se učenci osnovne šole Grahovo slikali na šolskem igrišču kar pod košarkarskim košem.

Tokrat je 23 učencev, od tega 14 deklet in samo 9 fantov, vzelo v svojo sredino kar dve učiteljici. Razredničarko Joži Turk in mlado Melito Lorbek, ki so jo imeli vsi zelo radi. Verjetno jih je tudi kaj učila, žal se je kmalu odselila iz Grahovega.

Od leve proti desni, od spodaj navzgor.

1. vrsta:

  • Sonja Žnidaršič,
  • Anica Švigelj,
  • Zvonka Škrlj in
  • Marija Škulj.

2. vrsta:

  • Tanja Mihevc,
  • razredničarka Joža Turk,
  • Vika Smerdu,
  • Mojca Kranjc,
  • Breda Čuk in
  • Slavka Rok.

3. vrsta:

  • Ivan Modic,
  • Janez Telič,
  • Andrej Urbič in
  • Stane Funda.
1. vrsta:
  • Stane Švigelj,
  • Drago Lunka in
  • Toni Švigelj.

2. vrsta:

  • Meta Muhič,
  • Milenka Vesel,
  • Romana Kovač,
  • Marinka Tornič,
  • učiteljica Melita Lorbek in
  • Ida Telič.

3. vrsta:

  • Marko Udovič in
  • Jože Švigelj.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1972/73
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Rakek 1956/57 – 1. razred

$
0
0

Kot toliko drugih pred in za njimi, so otroci pozirali fotografu pred staro osnovno šolo na Rakeku.

Leta 1956 se je zaradi epidemije paralize pouk pričel šele 15. septembra. Tega dne je nastala na Rakeku nepopolna osemletka, druga v ljubljanskem okraju. V petem in šestem razredu je bil uveden predmetni pouk: nemščina, matematika, zemljepis, zgodovina, slovenščina, srbohrvaščina in ročna dela. Poučevali so po predmetniku za nižje gimnazije. Vpisanih je bilo 183 otrok.

Zadaj:
  • Nina Brdon,
  • Peter Matičič.

Sredina:

  • Joža Steržaj,
  • Marta Poženel, por. Mele,
  • Janez Klemenc,
  • Drago Srnel.

Spredaj:

  • Božena Železnik,
  • Marinka Demšar,
  • Radica Čirič.
Zadaj:
  • Lojzi Tavčar,
  • Miro Gornik.

Sredina:

  • učitelj Vidrih,
  • Miro Čekada.

Spredaj:

  • Ivica Rudolf.
Zadaj:
  • Ludvik Godeša,
  • Joža Lovko,
  • Vida Brecelj,
  • Jadran Uršič.

Spredaj:

  • Mira Vidrih,
  • Laura Pirc,
  • Staša Korošec,
  • Milan Debevec.

Viri:

  • Marta Mele, roj. Poženel
  • Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.

Kraj: Rakek
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija

 

 

 



Rakek 1961/62 – 7. razred

$
0
0

Standardna procedura: pred staro osnovno šolo na Rakeku.

S popisom prebivalstva 1961 – ta je bil izveden 31. marca – se je začelo redno izvajanje popisov na začetku posameznega desetletja. Takrat je bilo sedanje ozemlje Slovenije prvič popisano v celoti in po enotni metodologiji. Posebnost objav Popisa 1961 je prikaz podatkov po demografskih rajonih, ki niso bili sestavni del upravne teritorialne razdelitve. Slovenija je bila demografsko razdeljena na 7 območij (Slovensko Primorje in Notranjska, Gorenjska, Ljubljana, Dolenjska, Koroško-Štajerska, Zasavsko-Savinjska, Podravsko-Pomurska).

Iz popisa izhaja, da je imel Rakek 1442 prebivalcev. Brez šole je bilo 67 ljudi, 606 s štirimi razredi osnovne šole, 258 s popolno osemletko, kvalificiranih (danes bi rekli s poklicno šolo) je bilo 136 ljudi, srednjo strokovno izobrazbo jih je imelo 53, gimnazijo pa 23, višjo šolo 6, fakulteto 11, enega niso mogli uvrstiti nikamor. Seštevek se ne ujema s številom prebivalcev – to me je najprej zmotilo. Seveda se ne, ker tu niso zajeti otroci na sliki in še drugi šolajoči.

Zadaj:
  • ni videti celega obraza,
  • Breda Volonte,
  • Miro Čekada,
  • Jadran Uršič.

Spredaj:

  • Joža Lovko,
  • Vida Brecelj,
  • Laura Pirc,
  • Melita (prišla pa šla).
Zadaj:
  • Evgen Pegan,
  • Rebec z Unca,
  • Milan Debevec,
  • neznan,
  • Franc Modic.

Spredaj:

  • Majda Arko,
  • učitelj Metod Jenko,
  • Mirjam Jenko,
  • Radica Čirič.
Zadaj:
  • Tone Bauman,
  • Vinko Svet,
  • Miro Istenič,
  • Janez Klemenc.

Spredaj:

  • Marta Poženel,
  • Marinka Demšar,
  • Nada Bencek,
  • Mira Vidrih.
Bi rekla, da se niso vsi podpisali.

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1961
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija


Grahovo 1973/74 – 8. razred

$
0
0

Ob zaključku osnovne šole se je osmi razred takole postavil pred fotoaparat. Vsi veseli, v lepih oblačilih, s pripetimi belimi nageljni in ponosni, da so prispeli do konca nekega obdobja.

Klasične skupinske slike iz 8. razreda ni, zato pa so toliko lepši na tej spominski sliki ob valeti, s svojo štiriletno razredničarko Joži Turk. Ena izmed učenk ji je ob tej priložnosti sestavila pesmico in ji narisala karikaturo. Na eni izmed okroglih obletnic pa je g. Joži Turk, poročena Mele, vse navzoče presenetila s shranjenim darilom in z recitacijo njej namenjene pesmice iz leta 1974. Dejanje, po katerem si jih je zapomnila za vedno.

1. vrsta:
  • Marija Škulj,
  • Romana Kovač,
  • Mojca Kranjc,
  • Sonja Žnidaršič in
  • razredničarka Joža Turk.

2. vrsta:

  • Vika Smerdu,
  • Drago Lunka in
  • Slavka Rok.

3. vrsta:

  • Breda Čuk,
  • Marko Udovič in
  • Meta Muhič.
1. vrsta:
  • Zvonka Škrlj,
  • Ida Telič,
  • Milenka Vesel in
  • Zdenka Zrimšek.

2. vrsta:

  • Stane Švigelj,
  • Anica Švigelj in
  • Stane Funda.

3. vrsta:

  • Tanja Mihevc,
  • Janez Telič,
  • Marinka Tornič in
  • Jože Švigelj.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1974
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Grahovo 1973/74 – Valeta

$
0
0

Učenci 8. razreda osnovne šole v Grahovem so se leta 1974 na svoji valeti, s celim šolskim kolektivom, takole postavili za skupinsko sliko.

Ja, lepo je videti nasmejane obraze, na katerih ni zaznati skrbi. Uživajo na svoji zasluženi valeti in se veselijo prihodnosti. Lep pogled je tudi na prvo vrsto, ki so jo zapolnili člani šolskega kolektiva podružnične šole v Grahovem, od čistilke oziroma kuharice, učiteljev, tajnice do ravnatelja. Vsem so pripeli bele nageljne, da je bilo vse še bolj slovesno.

1. vrsta, učitelji:
  • Iztok Razdrih,
  • Francka Razdrih,
  • Zdenka Tekavec,
  • Ivanka Štrukelj,
  • Magda Mele in
  • Ivanka Kranjc.

2. vrsta:

  • Zvonka Škrlj,
  • Romana Kovač,
  • Mojca Kranjc,
  • Marija Škulj in
  • Drago Lunka.

3. vrsta:

  • Sonja Žnidaršič,
  • Vika Smerdu,
  • Breda Čuk in
  • Marko Udovič.
1. vrsta:
  • Helena Smodiš,
  • Tatjana Drobnič – tajnica,
  • Milena Kvaternik in
  • Francka Logar – kuharica, čistilka.

2. vrsta:

  • Anica Švigelj,
  • Stane Funda,
  • Ida Telič in
  • Zdenka Zrimšek.

3. vrsta:

  • Marinka Tornič,
  • Jože Švigelj in
  • Milenka Vesel.

1. vrsta:

  • razredničarka Joža Turk in
  • ravnatelj Rado Hlebec.

2. vrsta:

  • Slavka Rok in
  • Stane Švigelj.

3. vrsta:

  • Meta Muhič,
  • Tanja Mihevc in
  • Janez Telič.

Viri:

  • Romana Strle
  • Marija Kraševec
  • Breda Kebe
  • Stane Funda

Kraj: Grahovo
Datum: 1974
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Rakek 1950/51 – Prvi in drugi razred

$
0
0

Učenci prvega in drugega razreda rakovške osnovne šole so se slikali na železniški postaji. To je bilo le nekaj korakov čez cesto, kajti tega leta je pouk potekal v Gabrenjevi hiši (Gostilna Lovec).

1950 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek. Tega leta so, 5. julija, v Črnomlju zabeležili najvišjo do danes izmerjeno temperaturo na območju Slovenije – 40,6 °C. Je pa letošnje leto zato potolklo ta in še marsikateri drug temperaturni rekord. Še meni je bilo vroče.

Zaradi spora z Informbirojem je v Jugoslaviji padel standard, večina proračuna je šla za oborožitev, kajti »neprijatelj vreba sa svih strana«, zmanjšale so se investicije v gospodarstvo in posledično tudi število zaposlenih. Vodstvo je spoznalo, da je sovjetski model kapitalizma slab in so se odpovedali prisilni kolektivizaciji v kmetijstvu. Začeli so opuščati plansko gospodarstvo. Državna lastnina v industriji je postala družbena lastnina in podjetij niso več upravljali državni uradniki temveč delavski sveti, ki so jih začeli delavci voliti leta 1950. Nov sistem se je imenoval samoupravljanje. Otroci na sliki se s temi problemi še niso obremenjevali, zato so se veselo nastavili fotografu.

  • Sprednja vrsta, druga z desne: Mija Jenko, poročena Mihevc.
  • Druga vrsta, prva z leve: Mara Šemrov.
  • Sprednja vrsta, prva z desne: Nataša Popovič Hladnik.
  • Sprednja vrsta, prva z desne: Milena Pirman,
  • za njo je Erna Likar, učiteljica.
  • Tretja vrsta, druga z desne: Slavka Repolusk, poročena Ivačič.
Fotografiral je postojnski fotograf Vilko Filač. Njegov sin, tudi Vilko Filač, je bil znani filmski snemalec.

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1950
Avtor: Vilko Filač
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija


Grahovo 1973/74 – Punce na valeti

$
0
0

V starih slikah smo že predstavili valeto iz leta 1974 v Grahovem. Danes pa imamo pred seboj samo ženske predstavnice.

 Ker jih je bilo v razredu veliko več kot fantov, so sklenile, da si zaslužijo tudi samostojno žensko sliko. Zanimivo je, da so vse, razen ene predstavnice, v oblekah oziroma v krilu, pa še dolžine kril imajo zelo enotne. Čudno, čeprav vemo, da so bile takrat zelo moderne hlače s širokimi hlačnicami. Prevladujejo beli poletni čevlji. Pa frizure, na te tudi ne smemo pozabiti. Koliko laka za lase so porabili za njihovo utrditev! Punce za oženit! Skratka dekleta, tale slika je bila zelo pametna odločitev.
  • Slavka Rok,
  • Romana Kovač,
  • Vika Smerdu,
  • Sonja Žnidaršič,
  • Breda Čuk,
  • Mojca Kranjc in
  • Meta Muhič.
  • Zvonka Škrlj,
  • Tanja Mihevc,
  • Anica Švigelj,
  • Milenka Vesel,
  • Marinka Tornič,
  • Zdenka Zrimšek,
  • Ida Telič in
  • Marija Škulj.

Viri:

  • Romana Strle

Kraj: Grahovo
Datum: 1973/74
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Romana Strle
Skenirano: 22. 11. 2016
Oblika: fotografija


Viewing all 597 articles
Browse latest View live