Tokrat so pozirali pred fotografskim aparatom na šolskem vrtu, ki se je bohotil v vsem svojem zelenju. Malo tudi zaradi tega, malo pa zato, ker so se za nekaj časa izmaknili poučevanju, so tudi otroški nasmehi vedrejši.

Ni bilo vse tako samo po sebi umevno in 14. januarja je Tito postal Predsednik FLRJ, v ZDA pa so poslali na tržišče prvo barvno televizijo. Važno je, da ima vsak svojo zabavo.

Rodili so se Zoran Janković, Jani Kovačič in Vlado Kreslin. Umrla sta, poleg drugih, še Boris Kidrič in Stalin, kar je privedlo do postopnega popuščanja napetosti med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.

Tega leta so okronali kraljico Elizabeto, FBI je lovil komunistične voditelje, iznašli so prvo cepivo proti paralizi in izšla je prva knjiga o Jamesu Bondu.

Spredaj:

• nepoznan,
• Tone Debevec,
• neznana,
• Ivanka Ileršič.

Zadaj:

• Slavka Repolusk,
• neznana,
• Berto Frank,
• Matjaž Matičič.

Spredaj:

• neznan,
• učiteljica Majda Arko,
• Lado Frelih,
• Teja Tomc.

Zadaj:

• Franci Baraga,
• Andrej Dolgan,
• Tone Grmek,
• Alenka Strohsack,
• Ivan Antončič (ni gvišno).
• Zadnji dve nepoznani.

Spredaj:

• nepoznan,
• Magda Ileršič,
• nepoznana.

Zadaj:

• Ivan,
• Zofka Steržaj,
• Silva Korošec,
• Majda Raljevič.
• dekle zadaj neznano.

Viri:

• Slavka Repolusk
• http://www.dijaski.net/gradivo/zgo_sno_slovenci_v_prvih_desetletjih_po_drugi_svetovni_vojni_01?r=1
• http://www.thepeoplehistory.com/1954.html

Kraj: Rakek
Datum: 1953/54
Avtor: neznan
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija

Učenci osnovne šole na Rakeku sadijo čebulček.

Rakovška šola je imela tudi obdelan šolski vrt, še v času mojega obiskovanja šole. Le da tedaj na njem nismo več delali, smo ga le gledali in se učili teorije.

Nekdaj pa so se otroci z delom na šolskem vrtu učili tega, kar je te dni zelo moderno – samooskrbe.

Ideja o šolskem vrtu kot učnem pripomočki je že stara, udejanjila pa se je v 19. stoletju. Prvi šolski vrtovi so bile drevesnice, saj je oblast zelo vzpodbujala razvoj sadjarstva. Na začetku niso bili obvezni. Eden prvih zapisov o šolskem vrtu je iz leta 1842, ko je Anton Martin Slomšek napisal knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Maja leta 1869 je bil v Avstro-Ogrski sprejet državni ljudskošolski zakon, ki je uvedel splošno šolsko obveznost vseh otrok od 6. do 14. leta starosti. Z omenjenim zakonom so bili postavljeni tudi temelji šolskim vrtovom. Tako je 27. paragraf zakona določal, da se vsakemu učiteljišču odkaže primeren kos zemlje »za vajo v kmetijskih delih«; zahtevalo se je, da so učitelji, ki so skrbeli za tak vrt, o delu na vrtu poučeni. Leta 1880 je ministrstvo za uk in bogočastje zaradi velikega pomena kmetijskega pouka na učiteljiščih določilo, da morajo teoretični pouk v kmetijstvu spremljati praktične vaje na šolskem vrtu. Naloga šolskega vrta je bila že na začetku široko zasnovana: praktično znanje naj se opira na izkušnje. Druga poglavitna funkcija pa je bila vzgojna. V šolskem vrtu naj bi bili: primeri domačih listavcev in iglavcev, gredica za njihove sejance in pikirance, sadna drevesa, gredica za sejance in cepljence, kmetijska poskusna greda, zelenjavni vrtiček s toplo gredo, kompost, posamezno tehnično in gospodarsko pomembne rastline na robu gred, okrasne cvetlice, trajnice in vrtnice na obrobju in okrasnih gredicah, čebelnjak, voda/vodnjak, telovadišče sredi zelenja. Po letu 1918 so se lotili temeljite obnove šolskih vrtov, tako v organizacijskem kot pedagoškem smislu. Zakon o narodnih šolah iz leta 1929 je zahteval obvezno ureditev šolskega vrta za podeželske šole, za mestne pa po njihovih zmožnostih.

Skrajno levi še ni bil učenec, sklepam, verjetno je bil učiteljev otrok.

Druga z leve v sprednji vrsti je Ančka Poženel.

Fantič na desni ni najbolj primerno oblečen za delo na šolskem vrtu. Verjetno mu doma ni bilo delati, a v šoli je bil enak med enakimi.

Viri:

• Vir: Slovenski šolski muzej pripoveduje: Učilnica v naravi: šolski vrt, včeraj, danes, jutri

Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija

Tokrat so se raje stisnili v razredu, ker je zunaj najverjetneje deževalo. Glede na oblačila tudi ni bilo še prijetne toplote.

Na jugoslovansko pobudo so se tega leta na Brionih sestali Tito, indijski predsednik Nehru in egiptovski predsednik Naser. Poudarili so, da se je treba izogniti blokovski delitvi sveta in s tem postavili temelje gibanju neuvrščenih, ki se je postopoma širilo naprej.

Prva dva:

• Bajčk (tako so mi rekli!),
• ena iz Slivic, ki je poročena v Ivanjem selu.

Naslednje tri:

• Silva Ileršič,
• Slavka Repolusk,
• Vera Zalar.

Nato:

• Alenka Kregelj,
• Joža Kugonič.
• Levo učiteljica Nada Polak.

Spredaj:

• Marija,
• Tone Štefančič.

Druga vrsta:

• Milka Mulec,
• Marija Ilenič.

Tretja vrsta:

• neznana,
• Majda Raljevič,
• Majda Kregelj.

Četrta vrsta:

• Marija Žumer,
• Milena Pirman,
• Marina Grbec.

Prva dva:

• Franci Urbas,
• Istenič.

Druga vrsta:

• Marjan Šuštaršič,
• Juvančič,
• Erna Šuštaršič.

Tretja vrsta:

• Lado Frelih,
• Miro Mulec,
• Berto Frank.

Četrta vrsta:

• Beber,
• neznan.

Menda so podpisani vsi.

Viri:

• Slavka Ivačič

Kraj: Rakek
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija

Čeprav je na steni videti, da je zunaj lep sončen dan, so se učenci slikali v razredu.

Aleš Gabrič: Šolska reforma 1953 -1963:

»Po sprejetju Splošnega zakona o šolstvu so zvezna in republiške skupščine pospešeno izdajale predpise o šolskem področju. Novosti na osnovnošolski stopnji, kjer je reforma izničila poprejšnje razlike med nižjimi gimnazijami, višjimi osnovnimi šolami in osemletkami in uzakonila obvezno enotno osemletno osnovno šolo, so začeli v Sloveniji uvajati že v šolskem letu 1957/58, po sprejetju slovenskega zakona o osnovni šoli 8. oktobra 1959 pa so bile dokončane s sprejemom novega učnega načrta aprila 1960. Nova osnovna šola je vsem državljanom omogočila enake pogoje v času osemletnega obveznega šolanja, s tem pa teoretično izenačila možnosti vpisa na srednje šole. Ob tem vsekakor spodbudnem rezultatu je treba poudariti, da je poenotenje škodovalo prej zahtevnejšim šolam, torej nižjim gimnazijam. Učni načrt v enotni osnovni šoli je bil manj zahteven kot v nekdanjih nižjih gimnazijah, s tem pa so ostali prikrajšani bolj sposobni učenci. O dodatnih predmetih ali paralelkah za zahtevnejše učence v tistem času prosvetna oblast še ni premišljevala.«

In ker so otroci ravno pri pouku glasbene vzgoje, še nekaj zanimivosti s tega področja. »Tam, kjer murke cveto« je prvi studijski album ansambla Kvintet Avsenik. Leta 1959 ga je izdala založba Jugoton. Poleg naslovne skladbe so na albumu še: “Moj očka ‘ma konjička dva”, »Na mostu« in “Prelepa Gorenjska”. To je bil njihov drugi album. Enega pred tem so izdali pri založbi Telefunken za nemško tržišče.

Janez Bitenc je napisal otroško pesmico »Naša četica koraka« in je avtor tako besedila kot glasbe. Tudi ta je izšla pri založbi Jugoton na albumu z enakim naslovom.

Tretjega februarja 1959 je v Iowi, ZDA, strmoglavilo letalo. Ob padcu so umrli glasbeniki Buddy Holly, Ritchie Valens, Roger Peterson in The Big Bopper. Don McLean je v skladbi »American Pie« to kasneje opisal kot »dan, ko je umrla glasba«.

Spredaj:

• Ivica Rudolf,
• Nataša Ivančič.

Zadaj:

• Breda Volonte,
• Laura Pirc.

Spredaj:

• Ludvik Godeša,
• Drago Srnel.

Zadaj:

• Miro Čekada,
• Janez Klemenc.

Prva:

• Vida Brecelj,
• Majda Arko,
• Nina Brdon.

Druga:

• Radica Čirič,
• Marinka Demšar,
• Marta Poženel.

Tretja:

• Mira Vidrih,
• Nada Bencek,
• Mirjam Jenko.
• Zadaj učitelj glasbene vzgoje Viktor Žnidaršič.

Prva:

• Miro Istenič,
• Vinko Petrič.

Druga:

• Peter Matičič,
• Jadran Uršič.

Tretja:

• Andrej Dolgan,
• Vinko Svet.

Nekaj piše, le vidim ne, kaj.

Kraj: Rakek
Datum: 1959/60
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija

Pred vhodom v šolo so stopnice, ki so jih lepo izkoristili za lepšo razporeditev učencev 1. razreda. V ozadju se vidi tablo na šoli z napisom OSNOVNA ŠOLA Begunje pri Cerknici

Generacija prvošolcev, katero vidimo na sliki, ima v svoji sredini brata dvojčka doma iz Svetega Vida, to sta Peter in Pavel Šivec. Mate Ljubičič je v Begunjah obiskoval samo prvi razred. Potem se je družina preselila z Župenega v svojo hišo v Cerknico. In tako je v nadaljevanju šolanja v Cerknici bil tudi moj sošolec.

Na sliki je 30 otrok, čeprav jih je prvi razred obiskovalo 32. Dva sta bila bolna. Najprej je zbolel za zlatenico Stane Čeček. Pa je tovarišica k njemu poslala Andreja Jernejčiča, da mu nese zvezke in pogleda, kako je z njim. In glej ga zlomka. Bolezen je ujela tudi Andreja, zato ju na sliki žal ni. ” Uživala” sta vsak na svojem domu. Ja, otroške nalezljive bolezni v času šole so zakon – skačejo iz učenca na učenca kot kobilice.

Spodaj desno:

• Anka Tavčar.

2. vrsta:

• Darja Martinčič,
• Dragica Mesar,
• Maja Debevec,
• Mojca Švigelj.

3. vrsta:

• Magda Brancelj,
• Bojan Zelič,
• Nevenka Purkart.

4. vrsta:

• Anica Primožič,
• Marjan Zalar in
• Tomaž Opeka.

1. vrsta:

• Marija Purkart,
• Magda Srnel,
• Darja Rot.

2. vrsta:

• Melita Doles,
• Mateja Bavdek,
• Danica Štrukelj.

3. vrsta:

• Anica Korenčan,
• Irena Srnel,
• Pavel Šivec,
• Ludvik Hiti.

4. vrsta:

• Greta Debevec,
• Peter Bajc,
• Jože Turšič in
• Mate Ljubičič.

1. vrsta:

• Tončka Žnidaršič in
• Vika Meden.

2. vrsta:

• Peter Šivec in
• Fani Doles.

3. vrsta:

• Metod Zalar in
• razredničarka Rozalija Škerlj.

Vse lepo zabeleženo.

Viri:

• Magda
• Andrej Jernejčič

Kraj: Begunje
Datum: 1966/67
Avtor: verjetno Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 21. 8. 2017
Oblika: fotografija

Pred nami je slika drugega razreda v šolskem obdobju 1967/68 iz osnovne šole v Begunjah. Med 28 učenci je kar 18 deklic in samo 10 dečkov.

Razred je to leto vodil razrednik Janez Petrič. Družina sošolke Darja Martinčič se je po zaključku drugega razreda preselila iz Begunj na Nizozemsko. Stanko pa je neko popoldne pomagal pri reševanju otroka, ki je v Kurji dolini padel v potok. Novica se je hitro razširila in tako so naslednji dan pri pouku pisali prosti spis z naslovom: “Stanko junak!” Stanko pa je ostal za vedno junak tudi v spominih na šolske dogodivščine. In to upravičeno!

Od leve proti desni, od spodaj navzgor:

1. vrsta:

• Melita Doles in
• Mateja Bavdek.

2. vrsta:

• Peter Šivec,
• Pavel Šivec,
• Rado Mišič,
• Greta Debevec,
• Ludvik Hiti in
• Tomaž Opeka.

1. vrsta:

• Mojca Švigelj,
• Magda Srnel,
• Tončka Žnidaršič in
• Anica Primožič.

2. vrsta:

• pol obraza Tomaž Opeka,
• Darja Martinčič,
• Andrej Jernejčič,
• Jože Turšič in
• Srečo Tekavec.

3. vrsta:

• Anka Tavčar,
• Marija Purkart,
• Stane Čeček in
• Marjan Zalar.

1. vrsta:

• Danica Štrukelj in
• Anica Korenčan.

2. vrsta:

• Vika Meden,
• Maja Debevec,
• Nevenka Purkart,
• Magda Brancelj in
• Fani Doles.

3. vrsta:

• Darja Rot in
• razrednik Janez Petrič.

Vse je lepo zapisano. Ugotovili smo le, da ni Olga Mikuž, ampak je na njenem mestu Vika Meden.

Viri:

• Magda
• Fani Bajc

Kraj: Begunje
Datum: 1967/68
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 21. 8. 2017
Oblika: fotografija

Do ustanovitve osemletke na Rakeku smo tisti, ki smo želeli nadaljevati šolanje, obiskovali nižjo gimnazijo v Postojni. Najprej smo bili v prostorih, kjer je bila potem ljudska univerza, kasneje pa smo se preselili v “pravo gimnazijo” na trgu v Postojni.

Ko smo jeseni leta 1953, enajstletne deklice in pobiči zapustili šolo na Uncu in Rakeku ter se podali z vlakom v Postojno v nižjo gimnazijo (takrat še ni bilo osemletk) smo v letih med 1953-1957 doživeli marsikaj novega in zanimivega.

Pa se bom ozrl le na dve dogajanji iz tistega obdobja.

Prva je bila burja, ki je pozimi delala na poti od železniške postaje do centra mesta ogromne, več metrov visoke zamete in nas zmrazila do kosti. Spomnim se, kako smo se kobacali preko teh zametov zbitega snega in vsi premraženi prihajali v šolo. To je bil čas, ko smo bili zelo skromno oblečeni in obuti.

Drugo dogajanje pa je povezano s koncem druge svetovne vojne in razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo. Na narodnostno mešanem območju Istre in Julijske krajine, kjer so ob sklenitvi mirovne pogodbe leta 1947 ustanovili Svobodno tržaško ozemlje (STO), razdeljeno na coni A in B. Prva (A) je obsegala Trst z zaledjem, sestavljenim iz številnih večinsko slovenskih naselij in je bila pod Zavezniško vojaško upravo, druga (B) pa pod upravo jugoslovanske vojske. Državica, ki je izdajala celo svoj denar, znamke ter združevala državljane slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti, je v praksi obstajala do leta 1954, ko je bila z londonskim sporazumom cona A dodeljena Italiji, cona B pa Jugoslaviji.

Londonski sporazum je predstavljal izhod iz tako imenovane “tržaške krize”, do katere je prišlo 8. oktobra 1953, ko so zahodni zavezniki brez vednosti in soglasja Jugoslavije razglasili, da bodo upravo v coni A predali Italijanom. Tedaj je v zraku visel strah pred novim oboroženim spopadom na tleh Evrope, kajti jugoslovanska stran je takoj po razglasitvi na mejo s STO in Italijo poslala vojsko. Mimo naših vasi so takrat noč in dan potovali konvoji tankov, vojaških kamionov, topov. Bili smo prestrašeni, vojni obvezniki so bili vpoklicani na večmesečne vežbe. Spomnim se, kako smo tudi dijaki postojnske gimnazije (takrat sem bil v prvem letniku) protestirali po Postojni in vzklikali “Dajte nam puške, gremo v Trst”. Parole so pripravljali višji letniki, gotovo pa je kakšna vspodbuda prišla tudi od politike. Jure Koščak se spomni, da smo vpili tudi: “Mi imamo topove za fašiste lopove”, pa še marsikatero drugo parolo, danes že pozabljeno. Zanimivo bi jih bilo zbrati. Za enajstletne fante in dekleta je bilo seveda najpomembnejše, da takrat, ko smo protestirali, ni bilo pouka. Med govorniki in pobudniki protestov se dobro spominjam Maksa Kebeta, višješolca iz Cerknice.

Sošolec Jure Koščak z Rakeka se dobro spominja govora Matevža Haceta, ki je med drugim po loško zategnil in dejal: “Raj b se s puška baril, kot vam tle gavuru!”

Zaplet se je končal leto dni pozneje (1954) s podpisom omenjenega londonskega sporazuma, čeprav ta jugoslovanske strani, zlasti Slovencev, ki so ostali odrezani od matične domovine, ni nikoli zadovoljil.

Od leve zadnja vrsta:

• neznana;
• Iva Urbas – Lukcova, Slivice (čuvajnica);
• Tone Primožič – Hladov, Slivice.

Druga vrsta:

• neznana na skrajni levi;
• Marica Šemrov, Rakek;
• Urška Zalar, Rakek;
• Gizela Suša, por. Homovec, Rakek;
• neznana.

Sedijo:

• Zvonka Lampič, Rakek;
• Štefka Kotnik, Rakek;
• Marjanca Baraga, Rakek.

Zadnja vrsta z leve:

• Janko Rebec, Rakek;
• Franc Perko, Slivice;
• Franc Udovič – Lenčkov, Unec;
• Peter Drole, Rakek;
• Franc Štefančič, Ivanje selo;
• Tone Oblak, Ivanje selo.

Na sredini z leve:

• neznana;
• neznana;
• Milena Kulič, Laze (železniška postaja Planina);
• neznana;
• Klasič ?;
• Irena Klemenc, okolica Postojne.

Sedijo z leve:

• Mara Matičič – Oštirjeva, Rakek;
• Stana Pavlica, razredničarka;
• ravnatelj gimnazije Lenarčič.

Zadnja vrsta z leve:

• Marjan Cantaruti, Pivka;
• Andrej Podobnik, Rakek;
• Jure Koščak, Rakek.

Na sredi z leve:

• nobene od deklet nismo prepoznali.

Sedijo:

• Modic ?;
• neznana.

Viri:

• Jure Koščak

Kraj: Postojna, pred poslopjem gimnazije
Datum: 25. 06. 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 7. 9. 2017
Oblika: fotografija

Pred nami so učenci 3. razreda iz osnovne šole Begunje in že drugo leto jih spremlja razrednik Janez Petrič.

Slikanih je 14 deklic in 15 dečkov, kar pomeni skupaj 29 učencev. Med obujanjem spominov na šolske dni se v misli prikradejo lepe ure glasbenega pouka. Razrednik Janez Petrič je med glasbenim poukom igral na harmonij, ki je bil postavljen kar v razredu. Ob živi spremljavi se je tako lepo zapelo, da je kaj.

Znamenite velike lipe med šolo in župniščem. Kako luštno se je bilo igrati in loviti okrog ogromne lipe, ter skakati čez njene ven segajoče korenine. Ker so bile lipe že pred petdesetimi leti ogromne, to pomeni tudi stare, današnjega časa žal niso dočakale. Tako je pač, zob časa se pozna povsod in ne le na nas samih.

Od spodaj navzgor, od leve proti desni.
1. vrsta:

• Mojca Švigelj,
• Fani Doles in
• Vika Meden.

2. vrsta:

• Nevenka Purkart,
• Maja Debevec,
• Anica Primožič,
• Andrej Jernejčič in
• Jože Turšič.

3. vrsta:

• Tomaž Opeka in
• Marjan Zalar.

1. vrsta:

• Danica Štrukelj,
• Darja Rot,
• Janez Ličen in
• Marjan Pirman.

2. vrsta:

• Ludvik Hiti,
• Brane Rupar,
• Magda Brancelj in
• Pavel Šivec.

3. vrsta:

• Anka Tavčar,
• Marija Purkart in
• Melita Doles.

1. vrsta:

• Bojan Marolt,
• Stane Čeček in
• Zvone Hribljan.

2. vrsta:

• Peter Šivec,
• Franc Tekavec in
• Metod Debeljak.

3. vrsta:

• Mateja Bavdek,
• Magda Srnel in
• razrednik Janez Petrič.

Nekaj podpisov, desno pa celoten spisek.

Viri:

• Magda

Kraj: Begunje
Datum: 1968/69
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 21. 8. 2018
Oblika: fotografija

Ponovno imamo pred seboj Begunce, pa ne tiste “begunce”, ampak prave, učence 4. razreda v OŠ Begunje. Tokrat je bilo v razredu 31 učencev in njihova razredničarka Ludvika Bavdek.

Športni dan nekoč: Ko je šola dobila dobila drva za zimo, so se učenci vseh razredov postavili v verigo in s podajanjem polen je bil kup drv kar naenkrat v drvarnici. Veselo, praktično in koristno. Kje so ti lepi časi? Ali pa iznajdljivost razredničarke na izletu v Fieso. Takoj ob prihodu, še preden so se lahko v miru razgledali, je dekleta že tiščalo lulat. Saj vsi vemo, da to za fante ni noben problem. Za dekleta pa velik. In tu je nastopila razredničarka in je deklicam kar s svojo jopico naredila zaščito pred radovednimi pogledi. Pa še ena zanimivost iz tega razreda. Razredničarka je bila hkrati tudi mamica eni svoji učenki in seveda nadomestna mama vsem ostalim. Kako je bilo nekoč vse preprosto.

Od leve proti desni, od spodaj navzgor.
1. vrsta:

• Melita Doles in
• Anka Tavčar.

2. vrsta:

• Mojca Švigelj,
• Mateja Bavdek,
• Vika Meden in
• Olga Mikuž.

3. vrsta:

• Andrej Jernejčič,
• Jože Turšič,
• Tomaž Opeka in
• Marjan Zalar.

1. vrsta:

• Marija Purkart,
• Magda Srnel in
• Darja Rot.

2. vrsta:

• Fani Doles,
• Nevenka Purkart,
• Danica Štrukelj in
• Maja Debevec.

3. vrsta:

• Stane Čeček,
• Bojan Marolt,
• Marjan Pirman in
• Brane Rupar.

1. vrsta:

• Anica Primožič,
• Pavel Šivec in
• Zvone Hribljan.

2. vrsta:

• Magda Brancelj,
• Andrej Primožič,
• Ludvik Hiti in za njima stoji
• razredničarka Ludvika Bavdek.

3. vrsta:

• Ivan Turšič,
• France Tekavec,
• Tone Turšič in
• Peter Šivec.

Vse lepo zapisano.

Viri:

• Magda
• Andrej Jernejčič

Kraj: Begunje
Datum: 1969/70
Avtor: verjetno Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 21. 8. 2017
Oblika: fotografija

Najverjetneje pred zgradbo takratne Nižje gimnazije, ki je bila pred vojno občinska stavba, med vojno pa zapor, so se slikali tamkajšnji učitelji. Moralo je biti leta 1946 ali 1947, kot se spominja nekdanji dijak, poznejši doktor fizikalnih znanosti Viktor Kraševec.

Na sliki prepoznamo:

Prvi na levi je Metod Jenko, učitelj biologije in kemije, poleg njega Rezka Pristavec, učiteljica matematike, sledi učiteljica Ivica Fabiani Škrabec domnevno  Mira Ban, doma iz trgovske družine v Brežicah ali okolici, ki je učila (med drugim?) glasbeni pouk¹. Poleg nje je Amalija Gundejeva, skrajni desni pa je Vinko Toni, učitelj fizike, ki je mogoče tudi zaslužen za fotografijo. Poleg tega, da je bil sam strasten fotograf, je vodil tečaje fotografiranja, kjer so se za to veščino usposobili mnogi mladi, med njimi Jože Berglez – Pepi, ki je po Loški dolini in okolici napravil stotine slik vse tja do leta 1975, mogoče še dlje. Vinko Toni je učil tudi šah in zanj navdušil Viktorja Kraševca, poznejšega mojstrskega kandidata.

Spredaj prva levo je učiteljica Mira Ban Ivica Fabiani Škrabec¹, doma iz trgovske družine v Brežicah ali okolici, ki je učila (med drugim?) glasbeni pouk. V sredini sedi Justa Krajc, ravnateljica šole, ki je učila tudi ruščino, poleg nje desno pa je Marija Igler Iglar¹, poročena Avsec, učiteljica slovenskega jezika.

Fotografija je bila v kuverti, ki jo je poleg listov z rokopisom Juste Krajc v knjižnico posredoval dr. Viktor Kraševec iz Vrhnike pri Ložu. Oboje je dobil pri Zakrajškovih v Vrhniki, ki so bili daljni sorodniki Juste Krajc. Na kuverti je zapis, ki sporoča: “To je najverjetneje rokopis Juste Krajc”. Domneva v zapisu drži, to lahko mirno potrdim, saj je bila Justa Krajc tudi moja učiteljica in ravnateljica osnovne šole vseh osem let in mi je zato njen značilni odločni rokopis dobro znan.

• dr. Viktor Kraševec, Vrhnika, oktober 2017, ustno
• Silva Šepec, Stari trg, oktober 2017, ustno

Kraj: Stari trg pri Ložu
Datum: domnevno 1946 ali 1947
Avtor: ni znan
Zbirka: Viktor Kraševec
Skenirano: 24. 9. 2017
Oblika: fotografija

¹ Sprememba 21. 11. 2017 – glej komentarje bralcev

Prva večja prelomnica v življenju. Prišli smo v Cerknico. Postali smo 5. c razred in za vedno dobili oznako “vozači.”

V razredu sta bila brat in sestra Primožič, dvojčka Peter in Pavel Šivec, kar tri Danice in priimek Hiti se pojavi kar dvakrat, in to brez sorodstvene vezi. (In jaz sem bila do takrat prepričana, da sem edina Danica Hiti – ha, ha!)

Razredničarka Božena Praprotnik je bila prva, ob kateri smo začenjali šolsko leto. Po njenem odhodu na porodniški dopust jo je nadomestil razrednik Konrad Knez. Ob koncu šolskega leta in dogovarjanju kam na izlet, se je zapletlo. Razrednik je hotel v hribe, zato bi morali imeti obvezne gojzarice in pumparice. Otroci tega nismo imeli, pa tudi želeli si nismo v hribe, saj smo itak rojeni ” hribci”. Hoteli smo na morje! Rezultat tega nesoglasja – ostali smo brez izleta.

1. vrsta:

• Danica Štrukelj,
• Vika Meden in
• Mojca Švigelj.

2. vrsta:

• Joža Kraševec,
• Marija Primožič in
• Brane Rupar.

3. vrsta:

• Franc Tekavec,
• Andrej Primožič in
• Jože Korošec.

1. vrsta:

• Marija Obreza,
• Milena Žnidaršič,
• razrednik Konrad Knez in
• Nevenka Purkart.

2. vrsta:

• Andrej Jernejčič in
• Ivan Turšič.

3. vrsta:

• Bojan Marolt,
• Marjan Pirman,
• Marjan Zalar,
• Peter Šivec in
• Pavel Šivec.

1. vrsta:

• Melita Doles,
• Marija Purkart,
• Fani Doles in
• Danica Hiti.

2. vrsta:

• Zvone Hribljan,
• Magda Srnel in
• Danica Seljak.

3. vrsta:

• Ludvik Hiti,
• Aleksander-Sandi Modic,
• Rajko Kovačič in
• Alojz-Slavko Kraševec.

Viri:

• Magda
• Andrej Jernejčič

Kraj: Cerknica
Datum: 1970/71
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 22. 3. 2015
Oblika: fotografija

V šestem razredu so učenci dobili razredničarko Jožico Zabukovec, ki jih je nato spremljala do konca osnovne šole. Slikanih je 31 učencev.

Zaradi osipa ponavljačev in številčnega ravnotežja med vsemi tremi razredi takratnih šestarjev, so sledile premestitve. Po dva učenca iz A in B razreda sta zato morala v razred C. To so bili stresni trenutki za vse udeležence. Težko se je bilo vklopiti v drugo sredino in tudi sprejeti niso bili najbolje. Vendar samo za trenutek, potem so se vsi dobro razumeli.

Spomin se ustavi na hlačah, ki so se pozimi sušile na radiatorjih. Učenci iz nekaterih vasi, kot so Osredek, Ravne in Dobec, so morali pešačiti tudi do 5 km, preden so prišli do avtobusa. Pa naj je sijalo sonce, padel dež ali sneg. Tako so imeli ob prihodu v šolo velikokrat mokra oblačila. Zato so slekli hlače in jih med poukom posušili na radiatorjih. O smučarskih hlačah ali kombinezonih takrat ni bilo ne duha ne sluha, saj še rezervnih oblačil niso imeli s seboj. Zato so čas sušenja presedeli kar v žabah.

Učitelj matematike Vinko Toni je vedno govoril, da bi si ti učenci zaslužili eno višjo oceno že zaradi težkih razmer, ki so jih morali vsakodnevno premagovati.

Od leve proti desni, od spodaj navzgor.

1. vrsta:

• Olga Mikuž,
• Fani Doles in
• Nevenka Purkart.

2. vrsta:

• Peter Šivec,
• Ludvik Hiti,
• Andrej Primožič in
• Andrej Jernejčič.

3. vrsta:

• Jože Korošec,
• Zvone Hribljan in
• Ivan (Janez) Turšič.

1. vrsta:

• Nevenka Purkart,
• Danica Štrukelj,
• razredničarka Jožica Zabukovec in
• Milena Žnidaršič.

2. vrsta:

• Mate Ljubičič,
• Aleksander-Sandi Modic,
• Mojca Švigelj,
• Joža Kraševec in
• Vika Meden.

3. vrsta:

• Marjan Zalar,
• Stane Čeček,
• Rajko Kovačič in
• Alojz Meden.

1. vrsta:

• Melita Doles,
• Danica Hiti in
• Danica Seljak.

2. vrsta:

• Marija Purkart,
• Darja Rot,
• Oktavija Čušin in
• Magda Srnel.

3. vrsta:

• Pavle Šivec,
• Alojz-Slavko Kraševec in
• Bojan Marolt.

Viri:

• Magda
• Andrej Jernejčič
• Alojz Meden

Kraj: Cerknica
Datum: 1971/72
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 5. 5. 2015
Oblika: fotografija

Petindvajset učencev 7.c razreda, slikanih na običajnem mestu pred osnovno šolo v Cerknici. Običajen postopek, pa vendar vsako leto težko pričakovan in po svoje zanimiv.

Med tretjim odmorom, ki je sledil tistemu najdaljšemu z malico, se je vedno odvijal “korzo”po avli. Vendar to ni bilo sprehajanje prosto po Prešernu, ampak lepo v krogu dva po dva. To je bilo pa že malo težje, a ne? Sploh za nemirne fante. Zato so se masovno zatekali na WC. Ko je bilo skrivanje preveč očitno, jih je ven zbezal vesel glas dežurne učiteljice:” No fantje, gremo na sprehod!”

To so bili časi stripov Zvitorepec, Alan Ford in Komandant Mark. In kako zanimivo jih je bilo brati med poukom, skrite v velikih zvezkih. Ker je bilo branje zelo zanimivo, sploh nisi opazil, kdaj ti je prišel učitelj za hrbet. Samo pocukal je za “ta sladke” in užitka je bilo konec. Če je ostalo samo pri tem, si bil lahko srečen. Hujše je bilo, če je bilo čtivo zaplenjeno.

Od spodaj navzgor, od leve proti desni.

1. vrsta:

• Danica Hiti in
• Danica Seljak.

2. vrsta:

• France Žnidaršič,
• Peter Šivec,
• Andrej Jernejčič in
• Srečo Dragolič.

3. vrsta:

• Rajko Kovačič.

1. vrsta:

• Magda Srnel,
• Mojca Švigelj in
• Darja Rot.

2. vrsta:

• Stane Čeček,
• Ludvik Hiti,
• Marjan Zalar in
• Mate Ljubičič.

3. vrsta:

• Alojz Meden,
• Jože Korošec,
• Bojan Marolt in
• Brane Škof.

1. vrsta:

• Marija Purkart,
• Fani Doles in
• Nevenka Purkart.

2. vrsta:

• Alojz-Slavko Kraševec,
• Danica Štrukelj,
• razredničarka Jožica Zabukovec.

3. vrsta:

• Pavle Šivec in
• Aleksander-Sandi Modic.

Viri:

• Magda
• Andrej Jernejčič
• Alojz Meden

Kraj: Cerknica
Datum: 1972/73
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 5. 5. 2015
Oblika: fotografija

Pisalo se je leto 1974 in šestindvajsetim učencem je uspelo priti do konca osnovnošolskega obdobja. Obrazi so resnejši, oči so že uprte v prihodnost, še posebno Stanetove.

Na zunaj zrelejši, vendar še vedno otročje nagajivi, vedno pripravljeni na neumnosti. Kako lepo je bilo nagajati dekletom v mini krilih. Košček zmečkanega in prežvečenega papirja, kratka kovinska cevka, lahko tudi srednji del kemičnega svinčnika in že je bil pripravljen napad na dekleta. Počakali so jih v zasedi pod stopnicami in jim z močnim pihom skozi usta izstrelili municijo pod krila. Kaj je sledilo? Podpisi in obvestila staršem!

Kjer je danes igrišče za najmlajše, je bil nekoč velik skalnjak. Med uro biologije so ga urejali učenci pod nadzorom učiteljice, seveda. Pulili so plevel in kaj novega nasadili. Se bojim, da bi brez nadzora populili vse, kar je raslo.

Pri gospodinjskem pouku so dekleta med drugim tudi kuhala. Fantje pa so v jeseni hodili obirat jabolka na šolski vrt. Po končanem delu so počakali kar pod oknom razreda, kjer se je kuhalo. In tako so bili prvi, ki so preizkusili kuharske izdelke svojih sošolk.

Današnja objava je zadnja za generacijo, katera je vstopila v šolske klopi v letu 1966/67 in ga zaključila v šolskem letu 1973/1974. Velja tako za osnovno šolo v Cerknici kot tudi za podružnico v Begunjah.

1. vrsta:

• Danica Hiti,
• Melita Doles,
• Marija Purkart in
• Darja Rot.

2. vrsta:

• Andrej Jernejčič,
• Mate Ljubičič,
• Stane Čeček in
• Danica Seljak.

3. vrsta:

• Alojz Meden,
• Pavle Šivec,
• Ludvik Hiti in
• Aleksander – Sandi Modic.

1. vrsta:

• razredničarka Jožica Zabukovec,
• Milena Žnidaršič,
• Magda Srnel,
• Srečo Dragolič in
• Jože Korošec.

2. vrsta:

• Vika Meden,
• Mojca Švigelj,
• Danica Štrukelj,
• Nevenka Purkart in
• Fani Doles.

3. vrsta:

• Rajko Kovačič,
• Alojz-Slavko Kraševec,
• Franci Žnidaršič,
• Peter Šivec in
• Marjan Zalar.

Viri:

• Magda

Kraj: Cerknica
Datum: 197/74
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 5. 5. 2015
Oblika: fotografija

Pet deklet iz druge generacije dislociranega oddelka srednje tehnične šole lesarjev v Cerknici je zavzelo svoj položaj na vrtu pred osnovno šolo Cerknica. Kot je že znano, je cerkniška osnovna šola nudila prostore vsem generacijam lesnih tehnikov.

Od leve proti desni so:

• Marta Ule iz Žerovnice,
• Mirjam Komidar iz Grahovega,
• Marja Modic z Rakeka,
• Zvonka Purkart iz Otav in
• Mija Arhar iz Cerknice.

Verjetno je bilo to v času drugega letnika. Zakaj so se slikale brez fantov ne vemo. Je pa velika verjetnost, da se je to zgodilo na pobudo zgovorne organizatorke Zvonke. Pa saj tako fejst punce dobro zgledajo tudi brez moških predstavnikov, a ne?

Viri:

• Marja Škrlj

Kraj: Cerknica
Datum: 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Zvonka Ješelnik
Skenirano: 2. 4. 2014
Oblika: fotografija

Fotografija je bila posneta maja 1960 pred vhodom v park, kjer je takrat še stala stavba nekdanjega Grand hotela Adelsbergerhof, v kateri je bil dijaški dom dijakov gozdarskega šolskega centra v Postojni. V ozadju za dijaškim domom pa je bila leta 1959 zgrajena nova šolska stavba.

Na mestu, kjer danes stoji dijaški dom Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, je nekoč stal slavni Grand hotel Adelsbergerhof. Hotel so pričeli graditi 1875, naslednje leto je bil odprt. Gradila ga je Kranjska stavbinska družba, lastnik hotela pa je bil, od otvoritve do prve svetovne vojne, v Trstu živeči hotelir švicarskega rodu Franz Progler. Bil je eden najimenitnejših hotelov svojega časa na Kranjskem. Hotel z imenitnim parkom z alejo kostanjev so propagirali kot zračne toplice, v turističnih vodnikih Thomasa Cooka ga je bilo moč najti že na tretji strani, celo pred švicarskimi hoteli. V času, ko je bila Postojna že povezana z železnico in so ljudje pogosto obolevali za jetiko, je slovela kot kraj s svežim zrakom, kar so oglaševali po vsej Evropi. Zato ni čudno, da so si ga za bivanje poleg bogatih Tržačanov izbirali tudi Francozi, Angleži, Američani in drugi. Razvoj hotela je šel z roko v roki z razvojem turizma v Postojnski jami. Hotel so obiskovale tudi kronane glave, denimo švedski kralj, slovel pa je tudi po izvrstni francoski kuhinji. Za tiste, ki so pripotovali s svojimi avtomobili je imel garaže, organiziran je bil prevoz gostov z železniške postaje, imel je teniška igrišča, goste je vodil na izlete v Predjamski grad, Planino, Cerkniško jezero in Rakov Škocjan.

Prva svetovna vojna prinese začetek konca slavnih hotelskih let, petične turiste zamenjajo visoki častniki, saj se v hotelu naseli poveljstvo soške fronte. Po italijanski zasedbi po prvi svetovni vojni je stavbo odkupil knez Windischgraetz za potrebe gozdarskega podjetja, ki je gospodarilo z gozdovi in lesno predelavo. Med drugo svetovno vojno so se v stavbo s svojim štabom vselili Nemci. Po koncu vojne je bila v njem nekaj časa tudi jugoslovanska vojska, ko pa se je ta odselila, je bila stavba opuščena in razdejana z zanemarjenim in poškodovanim parkom vred. Ko se je leta 1959 srednja gozdarska šola preselila iz ljubljanskih barak v Šiški, so nekdanji hotel preuredili v dijaški dom z 228 posteljami. Leta 1980 so stavbo podrli in na njenem mestu je leta 1981 zaživel nov sodoben dijaški dom.

Od leve:

• Franc Perko,
• Zvonko Marovt iz Savinjske doline,
• Bela Car iz Prekmurja,
• Ivan Slatinšek iz Gornje Savinjske doline in
• profesor gojenja in urejanja gozdov Franc Šuštar.

Od leve:

• Alojz Kranjc iz okolice Slovenskih Konjic
• in naš znani tenorist Jurij Reja, ki je bil sicer starejši od nas, a smo skupaj leta 1957 začeli obiskovati srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani in jo leta 1961 oz. 1962 v Postojni zaključili. Jurij Reja je bil štipendist občine Izola in je poleg šolanja na gozdarski šoli obiskoval pouk solo petja. Velikokrat nam je kaj zapel; če se je slučajno pripravljalo za dijake kaj neprijetnega, je on, ko je prišel nejevoljen profesor v razred, v zadnji vrsti kar zapel s svojim čudovitim glasom, npr. O sole mio … pa smo bili za tisto šolsko uro rešeni. Posebej je to užgalo pri profesoricah.

Od leve:

• Rudi Šbül z mariborskega konca in
• Sandi Gorenc.

Viri:

• 50 let srednje gozdarske šole – zbornik. Postojna 1998

Kraj: Postojna
Datum: 15. maj 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 7. 9. 2017
Oblika: fotografija

Generacija učencev, ki je stopila na šolsko pot leta 1960, se je spomladi 1961 pred svojo šolo takole prvič postavila pred nam neznanega fotografa. Slikanje je bilo očitno zelo zanimiv dogodek, saj je v ozadju kar nekaj opazovalcev. Žal pa se je kar nekaj učencev 1. razreda uspešno skrilo za svoje sošolce, zato jih ne prepoznamo.

Do četrtega razreda smo bili vsi skupaj v enem razredu. Šolske malice so bile skromne. Kruh z različnimi namazi, šipkov čaj, bela kava in kakav. Včasih je bil na kruhu namazan med. Namazali so ga že v kuhinji in zložili po dve namazani strani skupaj. Ko si dobil svoj kos kruha je bil že povsem prepojen z medom in zato že hrustljavo trd. Šipek za čaj smo učenci sami nabrali v gmajni na jesenskih športnih dnevih.

Na tleh sedijo:

• Srečo Ilenič,
• Oto Kregelj in
• Franci Albreht.

Druga vrsta:

• Stanka Pavlica,
• Joža Virant,
• Boža Kupšek,
• Marja Modic,
• zadaj z belo mašnico v laseh Tanja Škulj in
• Boža Žitko (po 1.razredu odšla v Postojno).
• Za njimi je razredničarka Marta Novak.

Po turško sedijo:

• Slavko Logar,
• Bojan Kobal,
• Ciril Frlan in
• Mitja Strohsack.

Druga vrsta:

• Vojko Mikuž,
• za njim Jože Staniša,
• Vanda Lešnjak,
• za njo Darko Frank,
• z naramnicami je Leon Prijatelj in
• Marjan Mršek.

Na tleh sedijo:

• Vojko Urbas,
• Bojan Pregelj,
• Bojan Zalokar in
• Tomaž Strohsack.

Druga vrsta:

• Anica Šemrov,
• Matevž Steržaj,
• za njim Slavko Červek,
• Miran Prezelj in
• Franci Udovič.

Viri:

• Slavko Červek

Kraj: Rakek
Datum: 1960/61
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Červek
Skenirano: 3. 2. 2018
Oblika: fotografija

Učenci drugega razreda osnovne šole Rakek so se tokrat slikali pred vhodom v Postojnsko jamo. To je edina slika iz drugega razreda. Tiste klasične skupinske ni. Ne ve se ali je sploh bila, če pa jo kdo ima, naj se javi.

Šli so na ogled Postojnske jame. Verjetno je bil to zaključni izlet. Zanimivo oblečeni. Vidimo vse, od jopic, puloverjev do skoraj moških suknjičev. Nekateri imajo na glavi kapo, dekleta rutke, pa celo dva klobuka vidimo. Mislim, da so bili kar dobro pripravljeni na hlad jame, pa so to pokazali še na sliki. Tovarišici je bilo pa očitno že kar malce vroče. Le kdo bi vedel zakaj? Med učenci je še ena gospa, ki ni bila tovarišica, ampak mamica enega učenca.

Čepijo:

• Matevž Steržaj,
• Bojan Pregelj,
• Oto Kregelj,
• Franci Albreht,
• Logar Slavko in
• nad njim skoraj skrita Marja Modic.

Druga vrsta:

• razredničarka Rozka Petrič,
• Srečo Ilenič,
• v pisanem puloverju je Branko Bombač,
• Mitja Strohsack,
• za njim je Slavko Červek,
• še bolj zadaj je v kapi Darko Frank.
• deklica pred njim je Jelena Bombač,
• za njo je Vanda Lešnjak,
• za njo temnolasi Mitja Romac,
• poleg njega Marjan Mršek in
• nad njima Miran Prezelj.

Čepijo:

• Ciril Frlan,
• Leon Prijatelj in
• Joži Virant.

Druga vrsta:

• Nada Kučan,
• Tanja Škulj,
• za njo skrit je Bojan Zalokar,
• v rutki je Stanka Pavlica in
• za njo skrita je Boža Kupšek.
• V pisani kapi je Vojko Mikuž,
• Vojko Urbas in
• Franci Udovič.

V tretji vrsti

• g. Vida, Tomaževa mama,
• nad njo je njen sin Tomaž Strohsack,
• čisto na vrhu piramide je Bojan Kobal.

Viri:

• Slavko Červek
• Vanda Vukičevič

Kraj: Rakek
Datum: 1961/62
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Červek
Skenirano: 3. 2. 2018
Oblika: fotografija

Tretji razred OŠ Rakek, slikan pred vhodom v šolo s svojo razredničarko Zinko Furlan.

Takrat je pouk potekal še v dveh izmenah, šest dni na teden, kar pomeni tudi ob sobotah. Dopoldan so hodili starejši učenci, to je od petega do osmega razreda. Popoldanska izmena pa je bila rezervirana za mlajše, to je učence od prvega do četrtega razreda. Tako so nekoč reševali prostorsko stisko v šoli. Danes pa imamo ogromne šole, v katerih so popoldan večinoma le čistilke.

Čepijo:

• Vojko Mikuž,
• Bojan Zalokar,
• Mitja Strohsack in
• Slavko Logar.

Stojijo:

• Bojan Kobal,
• za njim skrita je verjetno Majda Žlender,
• proti kateri je pogledal Marjan Mršek.
• Tomaž Strohsack,
• za njim je Boža Kupšek,
• Slavko Červek in
• za njim je Mitja Romac.

Čepijo:

• Oto Kregelj,
• Franci Albreht,
• Ciril Frlan,
• Darko Frank in
• Leon Prijatelj.

Stojijo:

• Nada Kučan,
• Anica Šemrov,
• zadaj Branko Bombač,
• Bojan Pregelj,
• zadaj Marja Modic,
• Matevž Steržaj,
• zadaj Vanda Lešnjak in
• Tanja Škulj.

Čepijo:

• Vojko Urbas,
• Miran Prezelj,
• Srečo Ilenič in
• Franci Udovič.

Stojijo:

• Jelena Bombač,
• Joža Virant in
• za njima razredničarka Zinka Furlan.
• Dekleti zadaj na desni sta videti starejši in sta verjetno le nadzirali.

Viri:

• Slavko Červek
• Vanda Vukičevič

Kraj: Rakek
Datum: 1962/63
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Červek
Skenirano: 3. 2. 2018
Oblika: fotografija

Prvič so se učenci 4. razreda slikali v razredu verjetno že na začetku šolskega leta, v jeseni 1963. Stisnjeni v desni kot razreda s svojo razredničarko Majdo Arko.

Danes gredo vsi učenci v zdravstveni dom na sistematične preglede in cepljenja. Včasih pa je cepljenje potekalo po šolah. To je povzročalo strah in trepet pri učencih. Zdravnik in medicinske sestre so prišli kar v šolo in cepili vse po vrsti. Le uloviti so jih morali prej. Saj z večino ni bilo težav, so pa bili tudi taki kot Vojko, ki jim je vedno pobegnil.

Od leve proti desni po vrstah si sledijo:

• Ciril Frlan,
• Vojko Urbas,
• Slavko Červek,
• Branko Bombač,
• Leon Prijatelj,
• Srečo Ilenič,
• Tomaž Strohsack,
• Bojan Kobal,
• Franci Udovič in
• Vojko Mikuž.

• Tanja Škulj,
• Matevž Steržaj,
• Bojan Zalokar,
• Mitja Strohsack,
• Vanda Lešnjak,
• Joža Virant,
• Franci Albreht,
• Oto Kregelj,
• Darko Frank,
• Mitja Romac,
• Nada Kučan in
• Boža Kupšek.

• Bojan Pregelj,
• Erika Mrhar,
• Jelena Bombač,
• Marjan Mršek,
• Marja Modic in
• Stanka Pavlica.

Viri:

• Slavko Červek
• Vanda Vukičevič

Kraj: Rakek
Datum: 1963/64
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Červek
Skenirano: 3. 2. 2018
Oblika: fotografija