Nekje na šolskem vrtu so se fotografirali učenci 5. a razreda. Učence so razdelili na dva razreda zato jih je manj kot na starejših slikah.

• Marija Ponikvar,
• Anica Vidrih,
• Meta Demšar,
• Milena Logar,
• Zdenka Udovič.

• Razredničarka Francka Kocjančič, por. Živkovič,
• Fani Bombač,
• Neda Smodila,
• Ana Debevec,
• Ladica Lešnjak.

• Polona Mlakar,
• Boris Kupšek,
• Martin Repolusk,
• Ivan Baraga,
• Darč Vengust,
• Majda Zupan.

Šolsko leto se je bližalo koncu. Upam, da uspešno za vse.

Viri:

• Anica Truden

Kraj: Rakek
Datum: 1962
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija

Tega junija ni bilo toplo, saj so še vsi v jopicah. Fotografija je nastala na običajnem prostoru – pred rakovško šolo.

Sadovi jeze (Pulitzerjeva nagrada leta 1940) in Vzhodno od raja sta deli Johna Steinbecka, ki je leta 1962 prejel Nobelovo nagrado za književnost. V čast njegovemu delu v morski biologiji so leta 1987 po njem poimenovali vrsto morskega polža Eubranchus steinbecki.

Stojijo:

• Zdenka Udovič,
• Anica Vidrih,
• Meta Demšar,
• Zoran Trošt,
• Marjan Braniselj,
• Fani Bombač,
• Ivan Baraga,
• Janez Čekada,
• Drago Frlan.

Čepijo:

• Mile Zorko,
• Pavel Stržaj,
• Darč Vengust,
• Lojzi Debevec,
• Martin Repolusk.

• Milan Steržaj,
• učitelj Metod Jenko,
• Sonja Levar,
• Vinko Lovko,
• Boris Kupšek,
• Marko Podobnik.

• Štefan Svet,
• Marija Ponikvar,
• Polona Mlakar,
• Jelica Nosan,
• Alenka Albreht,
• Ana Debevec,
• Lada Lešnjak.

Nekateri so se celo sami podpisali.

Viri:

• Anica Truden

Kraj: Rakek
Datum: 20. junij 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija

Našla se je še ena neobjavljena slika iz sprejema v pionirje, ki se navezuje na že objavljene prispevke.

Kraj: Cerknica
Datum: 1966
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Za zimsko fotografiranje so učenci ostali v razredu.

Leta 1963 smo razglasili novo jugoslovansko ustavo, država je uradno spremenila svoje ime v Socialistična federativna republika Jugoslavija in Tito je dobil položaj dosmrtnega predsednika.

V Skopju je uničujoč potres porušil večino mesta in zahteval najmanj 1000 človeških življenj.

Rodil se je predsednik vlade Miro Cerar, no, Kennedyja so pa ubili.

• Prva klop: Drago Frlan, Lojz Debevec.
• Druga klop: Boris Kupšek, sva ga zgrešili.
• Zadaj: Martin Repolusk, Štefan Svet, Branka Bjeloševič.

• Prva klop: Majda Zupan, Ana Debevec.
• Druga klop: Alenka Albreht, Jelka Nosan.
• Zadaj: Milena Logar.

• Prva dva: Ivan Baraga, Zorko Trošt.
• Naslednji trije: Vinko Lovko, Žaro Štrukelj, Zdenka Udovič.
• Zadnji trije: Milan Steržaj, Janez Čekada, Marjan Braniselj.

• Prve štiri: Meta Demšar, Fani Bombač, Marija Ponikvar, Lada Lešnjak.
• Drugi dve: Anica Vidrih, Neda Smodila.
• Zadaj Pavel Stržaj in ob strani učitelj Metod Jenko, oče Mitje Jenka.

Vsi so se podpisali.

Viri:

• Anica Truden

Kraj: Rakek
Datum: 10. februar 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija

Ponovno je prišel čas slikanja. Pred šolo so se tokrat postavili pred Bajčkov fotoaparat učenci 3. b razreda.

Razredničarka 26-tim učencem je bila Marija Kopitar. V razredu je bila premoč deklet očitna, saj jih je bilo kar 16 in le 10 fantov.

Zanimivi so spomini Malči iz Jezera o težavah na poti proti domu ob velikem dežju. Takrat je potok v Cerknici poplavil cesto pri Srebrnakovi hiši, to je par hiš nižje od mosta proti jezeru. Otroci so morali tedaj prečkati potok po brvi pri Jegenških (zadaj za zdajšnjo avtobusno postajo) in prišli čez pri zapornicah. Brv čez deroči potok! Dobro, da ni kdo padel v vodo. Čeprav jih je bilo strah, je bilo pa zelo razburljivo.

Sedijo:

• Miljana Ule,
• Jerneja Hren,
• Alenka Svet,
• Jolanda Ileršič,
• Romana Vrenko in
• -Mira Gruden.

2. vrsta:

• Toni Lovko,
• Igor Klančar in
• Samo Umek.

Sedijo:

• Irma Zbačnik,
• Greta Debevc,
• Milanka Turšič,
• Malči Klančar,
• Jožica Radovan in
• Andreja Korošec.

2. vrsta:

• Judita Žnidaršič,
• Leonora Bahun,
• Jolanda Funda,
• Dragica Tramte in
• razredničarka Marija Kopitar.

Spodaj:

• Igor Klančar,
• Samo Umek,
• Judita Žnidaršič,
• Leonora Bahun,
• Jolanda Funda in
• Dragica Tramte.

v drugi vrsti stojijo:

• Andrej Kebe,
• Rok Žnidaršič (Bajčkov),
• Gregor Caserman,
• Bojan Oblak,
• Jože Dekleva,
• Srečo Dragolič in
• Miloš Tomšič.

Viri:

• Malči Lekšan

Kraj: Cerknica
Datum: 1968/69
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

V sedmem razredu so se učenci fotografirali dvakrat. Enkrat februarja in drugič ob koncu šolskega leta. To je “poletna” fotografija.

• Drago Frlan,
• Štefan Svet,
• Lojzi Debevec,
• učitelj Metod Jenko,
• Darč Vengust,
• Martin Repolusk,
• Zorko Trošt.

Zadaj:

• Žaro Štrukelj,
• Vinko Lovko,
• Zdenka Udovič,
• Fani Bombač,
• Marija Ponikvar.

Spredaj:

• Janez Bajc,
• Pavel Stržaj,
• Milan Steržaj,
• Janez Čekada.

Zadaj:

• Anica Vidrih,
• Jelica Nosan,
• Ladica Lešnjak,
• Majda Zupan,
• Alenka Albreht,
• Neda Smodila.

Spredaj:

• Boris Kupšek,
• Ivan Baraga,
• Marjan Braniselj,
• Milena Logar,
• Branka Bjeloševič.

Tu pa se je podpisal le učitelj.

Viri:

• Anica Truden

Kraj: Rakek
Datum: 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija

Poslednje leto skupaj, tako na fotografiji kot v šolskih klopeh.

Pisatelj znanstvene fantastike Isaac Asimov je leta 1964 za New York Times predstavil svoja videnja tega sveta čez 50 let. In kaj je povedal? Ljudje se bodo odmikali od narave in si ustvarjali okolje, ki bo bolj po njihovi meri. V kuhinjah se bodo pripravljali “avtomatske obroki”. Roboti leta 2014 ne bodo ne pogosti ne pretirano dobri. Veliko naporov bo vloženih v razvoj avtomobila, ki vozi in misli brez voznika. Načini komunikacije se bodo zelo izboljšali. Osebo na drugi strani zveze bo mogoče videti, zaslon pa bo uporaben tudi za branje dokumentov, knjig ali gledanje fotografij. Leta 2014 bo na svetu 6.500.000.000 Zemljanov in 350.000.000 Američanov. Asimov je podcenil rast svetovnega in precenil rast ameriškega prebivalstva. Leta 2014 bo le še peščica manj zahtevnih rutinskih del, ki jih bodo ljudje opravljali bolje kot stroji. Ljudje bodo vse bolj postajali asistenti strojev. Koliko se je zmotil, presodite sami.

• Franc Vesel,
• Emil Kobe,
•  Janez Bajc,
• Milan Zorko in
• učitelj Mitja Jenko.

Spredaj:

• Valentina Novak.

Druga vrsta:

• Vinko Lovko,
• Franci Udovič,
• Metka Demšar,
• Alenka Albreht,
• Marija Ponikvar.

Zadaj:

• Alojz Debevec,
• Drago Frlan,
• Zoran Trošt,
• Darč Vengust.

Desna vrsta od spredaj nazaj:

• Fani Bombač,
• Marija Štefančič,
• Neda Smodila,
• Milan Steržaj,
• levo od njega Anica Vidrih,
• stojita Žaro Štrukelj in
• Marjan Braniselj.

Pa še vsi podpisi.

Viri:

• Anica Truden

Kraj: Rakek
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija

Razrednik Franc Petrič slikan z ekipo 4. b razreda, še vedno pred šolo, vendar ne na običajnem mestu. Tokrat so šli na šolsko dvorišče, kjer je danes urejeno parkirišče.

Razred je sestavljalo 13 deklet in 10 fantov. Tudi na sliki vidimo nadvlado deklet, saj so morali fantje počepniti pred dekleta. To šolsko leto se je kar nekaj prej dolgolasih deklet z lepimi kitami odločilo, da postanejo kratkolaske. Pa tudi v sorodstvu pri Malči na Jezeru se je pojavil trend kratkih las. To je seveda prevzelo tudi lastnico te slike. Doma se z njeno željo niso strinjali. Zato je vzela zadevo v svoje roke. Nekega dne se je sama odpravila k frizerju in si ostrigla lepe dolge kite. Potem pa šok. Doma se je pokrila kar v ruto in tako počakala na starše. Seveda so takoj vedeli, kaj se skriva pod ruto. Toda vrnitve ni bilo in vse skupaj se je dobro izteklo.

Čepijo:

• Bojan Oblak,
• Gregor Caserman,
• Andrej Kebe,
• Igor Klančar in
• Samo Umek.

Stojijo:

• Alenka Svet,
• Irma Zbačnik,
• Jerneja Hren,
• Greta Debevc,
• Romana Vrenko,
• Milenka Turšič in
• Mira Gruden.

Čepijo:

• Samo Umek,
• Miloš Tomšič,
• Srečo Dragolič,
• Jože Dekleva,
• Rok Žnidaršič (Bajčkov) in
• Toni Lovko.

Stojijo:

• Judita Žnidaršič,
• Leonora Bahun,
• Jolanda Funda,
• Miljana Ule,
• Malči Klančar in
• Andreja Korošec.

To so pa znameniti podpisi.

Viri:

• Malči Lekšan

Kraj: Cerknica
Datum: 1969/70
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Na sliki vidimo učence 5. b razreda, slikane z dvema učiteljicama. To sta Marija Arnuš in Gertruda Zigmund.

Število učencev se je v petem razredu vedno zelo povečalo. Cerkničanom so se pridružili še vozači – učenci, ki so do četrtega razreda šolo obiskovali v Begunjah. Tako imamo tukaj razred s 36 učenci. Od tega je kar 22 fantov in 14 deklet.

Pa še dogodek, ki se ga spominja Malči. Jezerci so vedno kaj pogruntali in si z dogodivščinami krajšali peš pot proti domu. Nekoč jim je padla v oči lepo cvetoča njiva ajde ob cesti. In v hipu se jim je porodila ideja. Gremo lepo po sredini njive. Rečeno – storjeno, en za drugim. Njiva je bila last dveh tet – sester Tilke in Urše. In kaj je sledilo? Naslednji dan so imeli spremstvo, saj sta jih pričakali lastnici njive kar z gajžlo. Oh, ta razposajena mlada leta, česa vse niso naredili.

Sedijo:

• Malči Klančar,
• Dana Doles,
• Bernarda Sever in
• Irena Škof.

2. vrsta:

• Marko Nared,
• Boris Ölhofer,
• Ivica Korenčan,
• Metod Zalar,
• Tone Lekše,
• Franci Mulec,
• Jože Obreza in
• Marjan Kebe.

3. vrsta:

• dvojčka Jožko in Slavc Švigelj,
• Franci Otoničar,
• Mitja Suhadolnik,
• Bojan Oblak,
• Janez Škrlj in
• Tone Turšič.

Sedijo:

• Dragica Tramte,
• Alenka Majer,
• Vesna Štrukelj,
• Ema Brence in
• Vida Klemenc.

2. vrsta:

• Robert Bečaj,
• Stanko Repež,
• Ljuba Jenček,
• Heda Intihar,
• učiteljici Marija Arnuš in Gertruda Zigmund, ter
• Marjana Petrovčič in
• Majda Hrovatin.

3. vrsta:

• Peter Bajc,
• Toni Klučar,
• Stane Obreza,
• Toni Švigelj,
• Ivan Šivec in
• Ludve Bečaj.

Tokrat brez podpisov.

Slovarček:

• gajžla: vrv, privezana na leseni palici; za priganjanje živine, bič

Viri:

• Malči Lekšan
• Vesna Brus

Kraj: Cerknica
Datum: 1972
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Pisatelj Ivan Matičič je obiskal šolarje na Uncu.

Ko je Ivan Matičič postal starejši, je rad obiskoval svojo Notranjsko. S hčerko Nado sta hodila na Menišijo, kjer je imel veliko sorodnikov po materini strani, ki je bila doma iz Bezuljaka, hodila sta k studencu Brejnice, kjer je baje zelo zdravilna voda, pa k sestri Franci na Rakek in seveda na Unec. Ko smo imeli leta 1974 na Uncu odkritje spominske plošče Rudolfu Maistru, je bil on slavnostni govornik.

Na povabilo učitelja Romana Gorjana iz OŠ Unec se je rad odzval in obiskal šolarje, se z njimi pogovarjal in jim podelil bralne značke. Rad je povedal o svoji učiteljici Viljemini, ki ga je prav ona navdušila za pisanje in lepo slovensko besedo.

Tudi šolarji z Unca so ga obiskali na njegovem domu in mu voščili za enaindevetdeseti rojstni dan. 17. 11. 1979 se je pisatelj Ivan Matičič za vedno poslovil od svoje družine, od rodnega Ivanjega sela in od vseh nas. Njegova dela ostajajo in nas vabijo k branju, da se v mislih vrnemo nazaj v čas, ki ga več ni.

Naša Nuška je imena učencev lepo napisala.

Viri:

• Nada Matičič – Moja hoja z očetom, Mladinska knjiga 1987

Prispevek je napisala: Ana Ivančič.

Kraj: Unec
Datum: 1973
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Toni Ivančič
Skenirano: 2. 3. 2017
Oblika: fotografija

V šolskem letu 1950/51 je Državno ljudsko šolo na Uncu obiskovalo 78 učencev (35 učencev in 43 učenk). Od 78 učencev je razrede uspešno opravilo 74 učencev ali 92 %.

Poglejmo si, kaj je za to šolsko leto v šolsko kroniko, čeprav precej suhoparno, zapisala vodja šole Vera Jug.

Pouk se je vršil v 2. sobah. Šola je dvooddelčna. V eni šol. sobi je poučevala tov. Perovič Heda dopoldne 4+5 r. (v 5 razred so hodili učenci več let, dokler niso izpolnili šolske obveznosti, ali odšli v nižjo gimnazijo v Postojno ali se šli učiti kakšne obrti, op. Perko) skupno 4 učne ure in od te dalje pa 3. r. V drugi sobi pa tov. Jug Vera popoldne 1+2 r. združeno ter vodila tudi upravit. posle.

Proslave in razni dogodki

• 16. sept. ob obletnici priključitve Primorske se je pionirjem obrazložil pomen priključitve.
• Od 1. do 8. okt. v TRKS (tednu rdečega križa Slovenije, op. Perko) smo zbrali vso članarino Pomladkarjev in jo odposlali O RK v Postojno.
• Ustanovili smo v vsakem razredu “zdravstveni aktiv” in imeli zdravstvena predavanja.
• Od 5. do 12. okt. “Teden tehnike” smo poudarili s primernim predavanjem po vseh razredih.
• Od 22. do 29. okt. je bil “Teden cest” (jesenski). V vseh razredih smo poudarjali veliko važnost na pažno vzdrževanja naših cest.
• 19. nov. so bile krajevne OF volitve.
• 29. nov. ob obletnici ustanovitve naše FLRJ se je vršila šol. proslava. Med pionirje so bili sprejeti učenci I., II., III. razr.
• 16. dec. je bil roditeljski sestanek.
• 22. dec. na “Dan armije” se je otrokom obrazložil pomen.
• 1. januarja smo priredili “Novoletno jelko” v Kulturnem domu (zadružni dom op. Perko). Po nagovoru so pionirji uprizorili igrico “Rdeča kapica”. obdaritev je zajela vse otroke do 14. leta.
• 15. jan. 1951 je bil zaključek prvega polletja z razrednimi proslavami.
• 2. febr. se je začelo drugo polletje.
• 8. febr. Prešernov dan smo proslavili z razrednimi proslavami.
• 8. marca na “Dan žena” smo imeli skupno šolsko proslavo.
• 27. april. 10. letnico ustanovitve OF smo praznovali v Kulturnem domu.
• 25. maja na Titov roj. dan smo priredili skupno šolsko proslavo.
• 26. maja smo proslavili “Dan pomladi” z izletom v Škocjan.
• 17. junija smo imeli roditeljski sestanek.
• 24. junija se je zaključilo šol. leto 1950/51 s skupno šolsko proslavo in razdelitvijo spričeval.

Organizacije

Ob začetku šol. leta je bil izvoljen “Pionirski svet”, ki je vodil pionirsko organizacijo. Svet se sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika ter vodij skupine in se sestaja po potrebi.

Vsi učenci so pomladkarji RK.

Na mladinske liste je naročenih 51 “Cicibana”, 2 “Pionirja” in 40 “Pionirskih listov”.

Mlečna kuhinja

Vsi učenci so dobivali dnevno v šoli malico in to kruh z margarino ali sirom in kavo ali kakav. Hrano je vse leto dobavljalo socialno skrbstvo iz Postojne v okviru MDF (Mednarodni dečji fond – Amerika, op. Perko).

Zdravstvo

V februarju in marcu je bilo na šoli med učenci veliko obolenj. Skoraj vsi so imeli oslovski kašelj in ošpice. Zaščitno cepljenje proti črnim kozam je bilo 28. maja. Na šoli se je vršilo dvakratno cepljenje proti davici.

Nabiralne akcije

Pionirji so nabrali precej rjavih hroščev (majski hrošči op. Perko). Pregledovali so krompirjeve nasade glede koloradskega hrošča.

To je bil čas, ko je bila uporaba palice ali metra (štirioglato 1 meter dolgo merilo s cm in dm) kot vzgojnega pripomočka še prisotna. Še hujša kazen pa je bila, da si bil po koncu pouka “zaprt”. Bilo je zelo zoprno, saj so tvoji sošolci že prikolovratili domov, pa so jih tvoji starši spraševali, kje si. Kar temeljito si se moral pripraviti, ko si prišel domov, kjer je običajno sledila dodatna kazen. Ne spomnim se dobro, verjetno pa sem bil tudi sam kdaj “zaprt”. Še zanimivost, poleg straniščnega okna na Lenčkovi strani je rastlo drevo (mislim, da sliva) po kateri so “zaporniki” starejših letnikov včasih tudi pobegnili iz “zapora” že pred iztekom kazni. Takrat so učitelji pač stanovali v šolskih stavbah in “zapor” jim je bil pri rokah ter so lahko nadzorovali in spuščali domov po določenem času “zapornike”.

To je bil čas, ko se ni moglo kupiti skoraj ničesar, vse je bilo na karte, pa tudi denarja ni bilo, tako smo bili zelo skromno opravljeni. Še na nekaj sem se spomnil, na našo higieno. Pri vseh hišah smo imeli takrat živino, če ne drugega vsaj eno kravo za mleko, pred šolo smo morali opraviti kakšno opravilo v hlevu, kopalnic ni bilo in kar predstavljam si, kako so se po razredu mešale različne “prijetne” vonjave.

S Tončko Hlad z Unca sva se trudila s prepoznavanjem učencev. Vseh nama ni uspelo prepoznati, mogoče sva storila tudi kakšno nenamerno napako, za kar se vsem že vnaprej opravičujeva.

Od leve proti desni; vrste od zgoraj navzdol:

• 1. Marija Jeršan, Fani Moreše, Leopold Rogelj, Gnezda (Štefinov)?
• 2. Franc Rebec, nepoznan, Milka Petrič, Lidija Jug, Nevenka Bajt, Andrej Beber, Rudi Jernejčič, nepoznan.
• 3. Jože Oblak, Veronika Štefančič, Tončka Jeršan, Lidija Jug, nepoznana, Hermina Puntar, Magda Ileršič.
• 4. nepoznana (sklonjena), nepoznana, Hermina Nagode, Zvonka Lampič, Mara Ileršič.

Na zadnji strani slike sem pozneje zabeležil: I. razred osnovne šole Unec 1948/49. Enaka fotografija je nalepljena v šolski kroniki unške šole pri šolskem letu 1950/51; tako, da je pravilna letnica 1950/51; takrat pa sem obiskoval že 3. razred.

Viri:

• Šolska kronika šole Unec za šol. leto 1950/51

Kraj: Unec
Datum: 1951
Avtor: Vilko Filač
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 30. 1. 2017
Oblika: fotografija

Razrednik Slavko Kranjc in njegov 6. b razred, slikan v vsej svoji lepoti pred osnovno šolo Cerknica.

Po sliki lahko sklepamo, da je razred štel 27 učencev, od tega 16 fantov in samo 11 deklet. Na sliki vidimo, da Malči ne more skriti žalostnega pogleda in sedi izredno pokončno. Saj drugače revica sploh ni mogla. Ker je prehitro rasla in bila predrobcena, so se ji pojavile težave s hrbtenico. Zato so jo dali v mavčni oklep. Veliko časa je tudi preživela v bolnici Valdoltra. Kljub vsemu pa so ji težave s hrbtenico ostale za vedno.

1. vrsta:

• Vanda Kovačič,
• Lilijana Mlinar,
• Malči Klančar in
• Dajana Kos.

2. vrsta:

• Tomaž Korošec,
• Mojca Šušteršič,
• Igor Štemberger,
• Franc Leskovec,
• Jože Otoničar in
• Gorazd Kočevar.

3. vrsta:

• Milan Baraga,
• Franci Modic,
• Franc Mele in
• Janez Primožič.

1. vrsta:

• Vlasta Lipovec,
• Sonja Prevc,
• Brigita Bogdanovič in
• Andreja Kralj.

2. vrsta:

• Dušan Intihar,
• Roman Braniselj,
• Ana Otoničar,
• Ana Petrovčič in
• razrednik Slavko Kranjc.

3. vrsta:

• Janez Šparemblek,
• Ludve Bečaj,
• Slavko Klančar,
• Bojan Škarja in
• Mihael Radovan.

Že v 6. razredu se je našel učenec, ki je svoji sošolki zaupal poleg podpisa kar svoj naslov v celoti. Za vsak slučaj!

Viri:

• Malči Lekšan
• Vesna Brus
• Dušan Intihar

Kraj: Cerknica
Datum: 1974
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Fotografija učencev višjih razredov ljudske šole na Uncu v šolskem letu 1909/10 z nadučiteljem Petrom Repičem. Nižje razrede je v tem šolskem letu poučevala učiteljica Viljemina Repič roj. Leskovic.

Nadučitelj Peter Repič je na unški šoli poučeval med leti 1886 – 1924 (skoraj štiri desetletja). Ko je bil s šolskim letom 1886/87 nadučitelj Ivan Poženel premeščen z Unca na Rakek, je 17. 9. 1886 nastopil službo nadučitelja na Uncu Peter Repič, ki je bil doslej učitelj v Cerknici. Peter Repič je bil leta 1924 upokojen in z dnem 31. julija 1924 razrešen učiteljske službe.

Le dve leti manj med leti 1888 – 1924 pa je na Uncu poučevala Viljemina Repič roj. Leskovic. Gospodična Viljemina Leskovic je nastopila službo učiteljice na Uncu 3. 04. 1888. Celotno delovno dobo učiteljice je tako opravila na Uncu in bila z upokojitvijo, 30. septembra 1924, razrešena učiteljske službe.

Ko govorimo o Petru Repiču, si poglejmo še naslednji zapis iz šolske kronike za šolsko leto 1914/15:

V tem šolskem letu se je zgodil velik zločin. Vsled ovadbe deželnega odbora Kranjskega katerega je informiral cerkniški kapelan Kanduč, je bil g. Peter Repič, dne 19. aprila 1915 aretiran in kot narodni mučenik odveden na ljubljanski grad, kjer je prebival do 20. maja 1915, a vojaška sodna preiskava je trajala dalje.

Seveda je bil zatoženec od službe suspendiran in plača ustavljena. Alimentacija je znašala 88 K 88 v., a odtegovalo se mu je mesečno 119 K 9 v. Ker je vsled razburjenja njegova soproga učiteljica Viljemina Repičeva zbolela, je c. k. okr. šol. svet 30. aprila 1915 šolo zaprl.

Za razumevanje dogodka poglejmo v Zgodovini Slovencev (1979) na strani 593 med drugim preberemo:

Vodstvi klerikalne in liberalne stranke sta se seveda ob izbruhu vojne postavili na avstrijsko stališče. Vendar je šlo pri tem vodstvo klerikalne stranke z dr. Šušteršičem mnogo dlje. Še pred začetkom vojne je Šušteršič v posebnih okrožnicah zaupnikom stranke le-te pozval, naj pošiljajo na tajništvo SLS poročila o proti avstrijskih pojavih in o naročnikih liberalnega in socialističnega časopisa.

Žrtev takega ovaduštva je bil tudi unški nadučitelj Peter Repič.

Mogoče bo s skupno pomočjo le uspelo spoznati katerega od učencev unške šole v šolskem letu 1909/10. Vidimo, da so se za fotografiranje lepo praznično oblekli.

Nadučitelj Peter Repič, levo od njega Hlad Marija.

Hlad Marija z Unca je vstopila v šolo s šolskim letom 1906/1907, tako je bila v šolskem letu 1909/1910 četrtošolka.

Viri:

• Kronika šole Unec
• Zgodovina Slovencev, 1979, Cankarjeva založba, Ljubljana. 964 s.
• Tončka Hlad, Unec

Kraj: Unec, pred šolo
Datum: verjetno pred zaključkom šole leta 1910
Avtor: Franc Perko
Zbirka: Tončka Hlad
Skenirano: 29. 3. 2017
Oblika: fotografija nalepljena na karton

Nasmejan 4. b razred z razredničarko Milko Manfreda, slikan na vsem nam poznanem mestu pred osnovno šolo.

Predvidevam, da jim je fotograf povedal nekaj smešnega. Tako vidimo nasmejanih 12 deklet in 13 fantov. Poti v šolo in nazaj domov so bile vedno zanimive. Večinoma so hodili peš. Takrat še ni bilo šolskega avtobusa za učence iz Jezera in Dolenje vasi, kot je danes. Smo pa imeli v Cerknici znano pekarno “pri Gorjupu”, iz katere je vedno dišalo po sveže pečenem kruhu. In ker je bila ravno ob cesti, so si učenci iz Jezera včasih, če so imeli denar seveda, privoščili kar cel sveže pečeni hlebec kruha. Gospa Gorjupova jim ga je razrezala na kose, ali pa so ga kar sami razlomili. In tako je dišeči kruh v trenutku končal v lačnih želodčkih. Kateri otrok bi danes jedel samo kruh? Ja, to so bili časi, ko so v pekarni prodajali mlečni kruh po koščkih, kot priboljšek, kajti cele štruce si ni mogel vsak privoščiti.

Sedijo:

• Marjana Petrovčič,
• Dragica Tramte,
• Malči Klančar,
• Vesna Štrukelj,
• Marija Ljubičič in
• Irena Škof.

2. vrsta:

• Franci Otoničar,
• Franci Mulec in
• Slavko Tornič.

3. vrsta:

• Roman Korošec,
• Samo Homovec,
• Toni Cvetko,
• Andrej Mele in
• Brane Lovko

Sedijo:

• Ljuba Jenček,
• Alenka Lah,
• Bernarda Sever in
• Vida Klemenc.

2. vrsta:

• Roman Kranjc,
• Tine Schein,
• razredničarka Milka Manfreda,
• Tatjana Nared in
• Alenka Majer.

3. vrsta:

• Tone Lekše,
• Marjan Turšič in
• Matjaž Mlinar.

Tokrat se je podpisala samo razredničarka.

Viri:

• Malči Lekšan

Kraj: Cerknica
Datum: 1971
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Pričujoča fotografija je nastala 20. maja 1967 na dvorišču tehniških šol v Ljubljani. Stavba ima vhod z Aškerčeve ceste in ima hišno številko 7. V njej so se v tistem času izobraževali dijaki srednjih šol gradbene, kemijske, lesarske, metalurške, papirniške, rudarske in strojne stroke.

Na tehniško šolo strojne stroke (TŠSS) so se leta 1963 vpisali trije dijaki iz takratne občine Cerknica, ki so šolanje zaključili maja 1967. Od prvega do četrtega letnika so bili paralelka s črko f, na kar so bili silno ponosni. Ko so obiskovali prvi letnik, je bilo devet paralelk, v četrtem pa samo še šest, kar pove, da je bil osip dijaštva več kot 30 %. Kako je v današnji časih ne vem, podatek pa pove, da je bil tedanji učni program razmeroma zahteven. Trdilo se je celo, da je bil od vseh srednješolskih programov najzahtevnejši prav strojniški.

Avtor fotografije je njihov sošolec Vinko Mihelčič z Babne Police. Peti z desne v prvi vrsti čepi Peter Ribič iz Cerknice, France Mele pa stoji desno od razredničarke Danice Petrovič in drži obroč ključa.

Popoldne tistega dne so zaključili v restavraciji Livada, ki je stala nekje ob Dolenjski cesti, kjer so se zabavali do zgodnji jutranjih ur. Z njimi so bile tudi dijakinje srednje zdravstvene šole, ki so tega leta prav tako zaključile šolanje.

Sledil je še zaključni izpit (danes matura) in postali so strojni tehniki.

Množica lepih spominov jih veže na tiste še kolikor toliko brezskrbne čase.

Na fotografiji so od leve proti desni, spredaj:

• Marjan Čebašek,
• Vinko Nastran,
• Peter Jakopič,
• Milan Može,
• Peter Ribič iz Cerknice,
• Zlato Saje,
• Milan Krek,
• Filip Tarfila,
• Alojz Žabjek in
• Jože Rolih.

V sredini:

• Dušan Kuželički,
• Anton Prebil,
• Danilo Nadoh,
• Bogdan Jeza,
• Danica Petrovič – razredničarka (z glavo v ključu),
• France Mele iz Cerknice,
• Milan Martinčič in
• Branko Krnel.

Zadaj so še:

• Boris Lovrenčič,
• Štefan Mikuž,
• Miro Birsa,
• Franc Turk,
• Jože Merhar,
• Jože Boštjančič,
• Branko Davidović,
• Jože Briški I,
• Darko Dolenc,
• Jože Briški II in
• Miran Matičič.

Hrbtna stran fotografije.

Kuhar v gostilni Pod lipo Štefan Mikuž.

Viri:

• France Mele

Kraj: Ljubljana
Datum: 20. 5. 1967
Avtor: Vinko Mihelčič
Zbirka: France Mele
Skenirano: 10. 5. 2017
Oblika: 2 fotografiji

Pisalo se je leto 1964/65 in v Begunjah je v 1. razred zakorakalo 24 učencev – vozačev. Tisto leto sta bila na šoli dva prva razreda. En razred so bili domačini-učenci iz Begunj in drugi razred učenci iz višje ležečih vasi. Ne vemo, ali je bil to A ali B razred. Z njimi se je slikala razredničarka Rozalija Škrlj.

Vozači so imeli pouk dopoldan, otroci iz Begunj pa popoldan. V šolo jih je vozil šofer iz Cerknice s kombijem. Kombi je učence pobiral in razvažal po vaseh. Najprej je šel v Otave, potem v Cajnarje in nato v Sveti Vid. Otroci iz Osredka, Tavžljev, Rudolfovega in drugih vasic pa so morali do Svetega Vida priti peš. Enako je bilo vračanje domov. Kombi je bil zelo star in se je zato večkrat pokvaril. Šofer ga je moral kar sam popravljati. Tako se je zgodilo, da so zamujali za v šolo ali pa domov.

Pa še ena zanimivost. Razred je imel dvakrat dvojčke: dvojčka iz Bečajev in dvojčka iz Koščakov – sami fantje.

Sedijo:

• Marta Pirman (Sveti Vid),
• Irena Marolt (Hruškarje),
• Nada Rot (Župeno),
• Vida Hribljan (Tavžlje),
• Janko Tekavec (Ravne) in
• Olga Mikuž (Osredek).

Druga vrsta:

• Nada Tekavec (Tavžlje) in
• Vilma Klančar (Rudolfovo).

Stojijo:

• Julka Žnidaršič (Osredek),
• Mirko Ljubičič (Župeno),
• Vojko Otoničar (Bečaje) in
• Frenk Tekavec (Otonica).

Sedijo:

• Alojz Korošec (Kržišče),
• dvojčka Alojz in Marjan Pirman (Bečaje),
• Franci Žnidaršič (Cajnarje) in
• Drago Intihar (Štrukljeva vas).

Druga vrsta:

• Rajko Hiti (Ravne),
• eden od dvojčkov Ciril Debeljak (Koščaki) in
• Fanika Zelič Krušče).

Tretja vrsta:

• drugi od dvojčkov Metod Debeljak (Koščaki),
• Jože Turšič (Jeršiče),
• Anica Zalar (Dolnje Otave),
• Vlasta Zalar (Dolnje Otave) in
• razredničarka Rozalija Škrlj.

Na zadnji strani je novejši zapis.

Viri:

• Irena Lovko

Kraj: Begunje
Datum: 1964/65
Avtor: neznan
Zbirka: Irena Lovko
Skenirano: 20. 4. 2017
Oblika: fotografija

V šolskem letu 1968/69 se je 2. b razred slikal pred vhodom v šolo v družbi s svojo razredničarko Ido Zorman.

Na sliki je 22 učencev, od tega samo 9 deklic in kar 13 dečkov. Delujejo mi nekam premraženi, posebno deklice so vse stisnjene skupaj. Verjetno je bilo hladno oziroma je zelo pihalo. Po luži na desni strani slike predvidevam, da je prej tudi deževalo. Le kaj se je dogajalo tam ob strani, da je zmotilo dva učenca? Potrebno je bilo preveriti. Toda fotograf ni čakal.

Spredaj sedijo:

• Marjana Petrovčič (Šrangarjeva),
• Ljuba Jenček, ki je naslonjena na
• Vido Klemenc.

V drugi vrsti stojijo:

• Slavko Tornič,
• Anka Ljubičič in
• Tine Schain.
• Za njimi je razredničarka Ida Zorman.

Na klopi sedijo:

• Alenka Lah,
• Irena Škof,
• Alenka Majer in
• Bernarda Sever.

Za njimi stojijo:

• Tone Lekše,
• Vesna Štrukelj in
• Franci Otoničar.

• Nekaj se je dogajalo na igrišču in zmotilo Andreja Mele,
• sledijo Roman Korošec,
• Samo Homovec,
• Franci Mulec in
• Roman Kranjc.
• Spodaj levo je učiteljica Ida Zorman.

• Na Matjaža Mlinarja se je naslonil Toni Cvetko,
• Marjan Turšič poskuša prijateljsko objeti svoja soseda,
• vstran je verjetno pogledal Brane Lovko.

Imena fantov si je bilo treba zabeležiti – za vsak primer.

Viri:

• Vesna Brus

Kraj: Cerknica
Datum: 1969
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Vesna Brus
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Jože Žnidaršič st. je v šolskem letu 1959/60 posnel učence drugega razreda Osnovne šole v Cerknici. Učenci so se postavili ob njihovo razredničarko Jolando Lah.

S Francetom nisva mogla ugotoviti, ali gre za drugi A ali drugi B razred.

Takrat smo imeli mnogo manj pripomočkov, kot jih imajo šolarji danes. V glavnem sta zadostovala dva zvezka (računski in “spisni”), čitanka in računica. V leseni puščici pa peresnica, peresce, svinčnik in radirka. Vsak dan smo v šolo nosili tudi tinto, ki smo jo šli kupit s praznim “glažkom”, v katerega jo je prodajalka nalila iz večje steklenice. V torbi so bili še copati, poleg njih pa običajno v star škrnicelj zavita malica. V vsakem razredu je stala peč na drva in v jeseni smo učenci nosili zrezana in razcepljena drva s šolskega dvorišča v drvarnico. Reditelj pa je bil zadolžen, da je bilo v “kišti” v razredu dovolj drv.

Na stari črni tabli je s karbon kredo zapisano, da so se učenci učili o presihajočem jezeru. Takrat so bile šolske krede trde. Narejene so bile v obliki prišiljene kvadratne prizme do nekako sredine ovite v papir. Pri pisanju z njimi po gladki tabli je škripalo in spodrsavalo, malo bolje pa se je pisalo po vlažni tabli.

Od leve proti desni so se postavili:

• Mile Pohole,
• Janez Mele,
• Jože Mestek,
• Jože Šega in
• razredničarka Jolanda Lah.

Tu pa so:

• Anton Škof (zadaj),
• Karli Bajc,
• Željko Kozlovič,
• Marjan Dovjak,
• Janez Caserman in
• Marjan Mele.

Viri:

• vir: France Mele

Kraj: Cerknica
Datum: 1960
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: France Mele
Skenirano: 10. 5. 2017
Oblika: fotografija

Kot učitelj likovnega pouka je bil razrednik Konrad Knez pri pouku vedno oblečen v belo haljo. In prav tako v beli halji se je z njimi tudi slikal.

Cerkničani in vozači so sestavljali 6. b razred, v katerem je bilo 32 učencev od tega 15 deklet in 17 fantov. Živ je še spomin z zaključnega izleta na Nanos. Med potjo so zašli s prave smeri. Zato so morali čez melišče, na katerem so si popraskali kolena, dlani in komolce. Drsali so po drobnem kamenju dobesedno po zadnji plati. Kar naenkrat se je pred njimi pojavila neka cerkev, pri kateri so se pravkar zbirali k maši. Zaradi daljše nepredvidene poti so zamujali pri vračanju. V dolini jih je pa nič kaj dobre volje pričakal še šofer avtobusa. Srečanje z njim je bilo kot jagoda na vrhu torte.

1. vrsta:

• čepita Toni Švigelj in
• Mitja Suhadolnik,
• sedijo Majda Hrovatin,
• Ema Brence in
• Alenka Majer.

2. vrsta:

• Marjan Turšič,
• Alojz Švigelj,
• Marko Nared,
• Jože Švigelj,
• Tatjana Nared,
• Malči Klančar,
• Ljuba Jenček in
• Heda Intihar.

3. vrsta:

• Robert Bečaj,
• Boris Ölhofer,
• Stanko Repež in
• Franci Mulec.

1. vrsta:

• razrednik Konrad Knez,
• Ivana (Ivica) Korenčan,
• Bernarda Sever,
• Vesna Štrukej in
• Dragica Tramte.

2. vrsta:

• Marjana Petrovčič,
• Sonja Kos,
• Dana Doles,
• Irena Škof,
• Bojan Zelič,
• Marjan Kebe in
• Toni Klučar.

3. vrsta:

• Franci Otoničar,
• Tone Lekše,
• Janez Škrlj in
• Bojan Oblak.

In še podpisi za lažje prepoznavanje na stara leta.

Viri:

• Malči Lekšan
• Vesna Brus

Kraj: Cerknica
Datum: 1973
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Malči Lekšan
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija

Trideset učencev iz 8. b razreda se je slikalo v spremstvu razredničarke Helene Smodiš. Poleg nje je še učitelj fizike Vinko Toni. Zato sklepamo, da so se slikali med uro fizike, ki jo je poučeval. In ker je to zadnja skupinska slika te generacije, je vsak dodatni učitelj še kako dobrodošel za več ohranjenih spominov.

Dragica je otroštvo preživela v težkih družinskih razmerah. Zaradi tega se je velikokrat počutila zapostavljeno in manjvredno. Svoje dolge lase je vedno imela spletene v dolgo kito. Pa je prišel čas valete. Lepša obleka in druga frizura. V čop speti lasje na vrhu glave, iz katerega so mehko padali na ramena in ji prekrivali hrbet. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Na ples jo je povabil sam ravnatelj šole. Takrat je dojela, da je enakovredna drugim. To ji je dalo motivacijo za naprej, ples pa ji je ostal v najlepšem spominu. Premagala je vse težave in si ustvarila čudovito družino na Dolenjskem. Še vedno pa zelo rada zahaja v Cerknico in lahko vam zagotovim, da je čudovita oseba in najboljša prijateljica.

Zadnja stran s podpisi sošolcev in učiteljema.

Viri:

• Vesna Brus
• Dragica Barborič

Kraj: Cerknica
Datum: 1975
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Vesna Brus
Skenirano: 23. 1. 2017
Oblika: fotografija